Zelena solata
Zelena solata je enoletnica, ki zraste do 30 cm visoko in široko. Koreninski sistem je sestavljen iz glavne korenaste korenine, ki raste naravnost navzdol in majhnih stranskih korenin. Listi so zeleni ali pa drugih barv, odvisno od sorte. Lahko so rdečkasti, rjavkasti, rumeni ali pisani. Oblika listov se močno razlikuje, glede na sorto. Cvetovi se razvijejo na steblih, ki so visoka do 100 cm. Cvetovi so majhni, rumene barve in v socvetjih. Žužkocvetka. Oprašujejo muhe.
Na trgu so različne sorte, ki se med seboj razlikujejo po obliki, barvi in velikosti. Sorte solat delimo na kodrolistne, prostolistne, maslenke, polstožčaste in stožčaste. Kodrolistne sorte imenujemo tudi ledenka. Te sorte razvijejo močne glave in imajo skodrane liste. Prostolistne sorte ne tvorijo glav. Njihov videz je zelo dekorativen in listi imajo največ hranil med vsemi solatami. Ker ne delajo glav, jih lahko shranimo za dlje časa. Maslenke imajo okrogle in zelo trdne glave. Listi so mehki in gladki. Polstožčaste solate imajo kratke glave. Listi so krhki, se radi lomijo in imajo sladek okus. Stožčaste solate imajo podolgovate glave in dišeče liste.
Ljubljanska ledenka je naša avtohtona in zelo priljubljena sorta solate. Ima svetlo zelene do rumenkaste krhke liste z valovitim in nazobčanim listnim robom. Glave so velike in kompaktne. Prenaša visoke poletne temperature in gre pozno v cvet.
Zelena solata uspeva na dobro odcednih peščenih in ilovnatih tleh. Ne uspeva na kislih tleh. Bolj ji ustrezajo vlažna peščena tla. Ne prenaša suše in potrebuje veliko hranil. Uspeva na polnem soncu in polsenci. Najbolje uspeva na hladnih rastiščih, kjer je temperatura od 10 do 20 stopinj Celzija. Pri višjih temperaturah hitreje zacveti. Nekatere sorte preživijo zimo na prostem.
Zelena solata se dobro ujame z jagodami, radičem, korenjem, čebulo, kumarami, zeljem in peso.
Solata potrebuje zaščito pred polži. Pogosto jo napadejo različne glivične bolezni. Zaradi bolezni solate nikoli ne sejemo ali sadimo na isto gredo dvakrat zapored. Napadajo jo uši, gosenice, siva plesen, peronospora, nekateri virusi in drugi škodljivci ter bolezni.
Sejemo na setvene grede ali na prosto. Poleti lahko sejemo na stalne grede. Semena zelo slabo kalijo pri temperaturah nad 25 stopinj Celzija. Ko imajo sejančki pet listov, jih presadimo na stalne grede. Med posameznimi rastlinicami naj bo 15 do 30 cm prostora, odvisno od končne velikosti. Presajamo v vlažnem vremenu. Če presajamo poleti, ko so temperature visoke, gredo zasenčimo za nekaj dni, da si rastlinice opomorejo od presajanja.
Zeleno solato lahko sejemo Od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Če sejemo v primernih časovnih razmikih (npr. teden ali štirinajst dni), si lahko zagotovimo pridelek preko večjega dela leta.
Razmnožujemo s semeni od marca do septembra.
Solato nabiramo 60 do 130 dni po sejanju, odvisno od sorte. Pomembno je, da glave ali liste poberemo, preden začne razvijati steblo s cvetovi. Glavnate solate porežemo v celoti, listnate pa lahko nabiramo dlje časa, tako da trgamo liste. Če jih porežemo 2 do 3 cm nad tlemi, bodo ponovno pognale liste. Solata, ki gre v cvet, spremeni okus, ki postane neprijeten. S starostjo postane neužitna.
Solato uporabimo svežo, čim hitreje po nabiranju. Za nekaj dni jo lahko shranimo v hladilniku, vendar bo začela kmalu gniti.
Solato lahko uporabimo surovo ali pa jo skuhamo. Najpogosteje uporabljamo svežo v obliki različnih solat. Semena lahko uporabimo kot začimbo za solato in sendviče. Iz semen pridobivamo užitno olje, vendar je pridelek zelo skromen.
Mleček se uporablja v medicinske namene. Izvleček iz mlečka divje solate ima podobne učinke kot opij, vendar ne povzroča odvisnosti.
Če posvetimo oblikovanju zelenjavnega vrta večjo pozornost, ima zelena solata pomembno oblikovno vlogo. Z glavnatimi solatami lahko oblikujemo različne geometrijske vzorce, ki jih dopolnimo z različnimi barvami solate. Ker omogoča oblikovanje čistih linij, se dobro obnese v formalnem zelenjavnem vrtu.
Zeleno solato uporabljajo za izdelavo breztobačnih cigaret.
Solato so udomačili stari Egipčani vsaj 2700 let pred našim štetjem. Iz njenih semen so najprej pridobivali olje. Šele kasneje so začeli uživati liste. V srednjem veku se je uporabljala v zdravilstvu.
Največji proizvajalci solate so Kitajska, Združene države Amerike in Indija. V Evropi sta največja proizvajalca Španija in Italija.
