Paprika
Paprika je trajnica, ki pa ne preživi zime, zato jo gojimo kot enoletnico. Če jo gojimo v toplih krajih, kjer temperature ne padejo pod ledišče, se lahko razvije v grmiček visok do 100 cm. Kot enoletnica običajno zraste do 60 cm visoko. Stebla so močno razvejana. Listi so podolgovato suličasti. Cvetovi so beli ali rumenkasto beli. Zreli plodovi so lahko različnih barv: zeleni, rumeni ali rdeči. Plod je jagoda.
Paprika ima številne kultivarje različnih oblik, barv in okusov. Papriko, ki izvira iz Severne in Južne Amerike, so močno razvijali in vzgojili različne sorte. Tako lahko uživamo debele paprike rumene paprike (npr. babura), ali pa drobne in pekoče čilije.
Paprika uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebuje dobro odcedno stalno vlažno zemljo bogato s hranili. V senci ne uspeva, zato potrebuje polno sonce. Bolje uspeva na peščenih in rahlo kislih tleh.
Lahko gojimo v posodah, kar je še posebej primerno za sorte, ki so občutljive na nizke temperature. Papriko, ki jo gojimo v posodah, lahko gojimo kot trajnico.
Papriko lahko gojimo v mešanih kulturah na zelenjavnih gredah. Dobro se ujame s paradižnikom, kumarami in kolerabo. Ne smemo je gojiti v bližini marelic.
Sejemo spomladi v rastlinjak, nato maja, po koncu nočnih zmrzali, presadimo na prosto.
Papriko redno zalivamo in gnojimo. Namestimo zastirko, da preprečimo pretirano sušenje tal in rast plevela.
S semeni zgodaj spomladi v rastlinjaku. Presadimo na prosto, ko mine nevarnost spomladanskih pozeb.
Nekatere sorte paprike uporabljamo v okrasne namene zaradi pisanih plodov. Sadimo jih ob zidove, kot obrobke gred in v posode.
Plodove paprike nabiramo od avgusta naprej. Uporabljamo jih kot zelenjavo ali kot začimbo. Običajno uporabljamo sveže, lahko pa jih posušimo in zmeljemo. Pri uporabi nekaterih kultivarjev smo previdni, ker imajo pekoč okus (čiliji).
Paprika ima številne zdravilne lastnosti, med drugim se uporablja tudi za preprečevanje morske bolezni.
