Navadni fižol
Navadni fižol je enoletna stročnica, ki ga gojimo v prehrambne namene. Pojavlja se v grmičastih in vzpenjavih oblikah. Pritlikave sorte zrastejo do 60 cm visoko, vzpenjave pa 2 do 3 m. Glavna korenina je slabo razvita, stranske korenine pa so dolge do 30 cm. Imajo zadebelitve, kjer so bakterije, ki iz zraka vežejo dušik. Zaradi tega fižol bogati zemljo z dušikom. Listi so premenjalno nameščeni. Listi so sestavljeni iz treh ovalnih lističev, ki so do 15 cm dolgi in do 11 cm široki. Cvetovi so v socvetjih. Posamezen cvet je velik do 2 cm in bele, vijolične ali rožnate barve. Plodovi so zeleni, rumeni ali vijolični stroki z običajno 4 do 6 semeni ledvičaste oblike – fižoli. Fižoli so dolgi do 1,5 cm. Barva fižolov se razlikuje od sorte do sorte, nekateri so lahko dvobarvni. Žužkocvetka. Oprašujejo čebele in čmrlji.
Na trgu so različne sorte. Med seboj se razlikujejo po obliki, velikosti in barvi strokov ter fižolov.
Nekaj slovenskih sort:
- 'Cipro'
- 'Jabelski Pisanec'
- 'Jeruzalemski'
- 'Klemen'
Navadni fižol potrebuje za dobro rast temperature od 16 do 30 stopinj Celzija. Najnižja temperatura je 12 stopinj Celzija. Uspeva na vseh vrstah dobro odcednih vrtnih tal. Slabše uspeva na težkih glinenih tleh in močno kislih tleh. Potrebuje vlažna tla na polnem soncu.
Dobro se ujame z jagodami, korenjem, kumarami, cvetačo, zeljem, peso, zeleno in porom
Vzpenjavim sortam ob začetku rasti zagotovimo primerno oporo (prekle, mrežasto oporo ali podobno). Redno zalivamo, količino vode pa povečamo v času cvetenja. Redno odstranjujemo plevel in zastiramo.
Mlade rastlinice fižola napadajo polži. Škodljivci in bolezni fižola so fižolova muha, uši, glivična in bakterijska listna pegavost, trohnoba korenin in virusi.
Ko jeseni odstranimo fižol, pustimo korenine v zemlji, da obogatijo zemljo z dušikom.
Razmnožujemo s semeni. Semena pred sajenjem namočimo v mlačno vodo za 12 ur. Sadimo na stalne grede, ko se tla ogrejejo nad 12 stopinj Celzija in minejo spomladanske pozebe. Pred sajenjem grede pognojimo s kompostom. Pri fižolu redno kolobarimo. Pri vzpenjavih sortah okoli prekle ali druge opore posadimo nekaj fižolov 15 cm narazen. Če sadimo v vrstah, naj bo razmik med semeni 60 cm. Pritlikave sorte sadimo 25 do 50 cm narazen. Semena kalijo okoli 10 dni. Pred sajenjem lahko semena nakalimo na pladnjih z vlažno krpo.
Nabiramo nezrele stroke, ki jih skuhamo in pripravimo v solati, kot prilogo ali v obliki drugih jedi. Lahko jih zmrzujemo. Redno pobiranje mladih strokov spodbuja cvetenje in nastajanj novih strokov.
Stroki dozorijo v 7 do 13 tednih. Stroke oluščimo. Fižol lahko posušimo in shranimo za kasnejšo uporabo. Lahko jih zmeljemo v prah in dodajamo moki za peko kruha. Fižol uživamo kuhan ali pečen, da uničimo strup. Uporabljamo ga za pripravo omak, juh, kot prilogo in za samostojne fižolove jedi.
Surovi zrel fižol je strupen. Semena je treba prekuhati, da strup razpade in fižol postane užiten.
