Navadna kumara, solatna kumara, kumarica
Kumara je plazeča enoletnica. Zraste lahko do 4 metre in se plazi po tleh ali vzpenja po opori. Za oprijemanje uporablja vitice. Stebla in listi so dlakavi. Listi so srčasti in 7 do 20 cm široki ter prav toliko dolgi. Na rastlini se ločeno razvijejo moški in ženski cvetovi rumene barve. Plod je podolgovato jajčasta zelena ali oranžna jagoda – kumara. Dolga je od 10 do 60 cm, rahlo ali močno zakrivljene. Odvisno do sorte je lahko kumara gladka ali bradavičasta. Meso je običajno belo, pri nekaterih sortah pa tudi oranžno. Semena so bela, ploščata. Žužkocvetka. Oprašujejo čebele in čmrlji.
Nekatere sorte imajo bolj čokato rast in ne dosežejo večjih velikosti. Kumarice so sorte, ki imajo manjše plodove (običajno do 10 cm) in so primerne za vlaganje. Poleg kumaric lahko izbiramo še med sortami, ki sodijo v skupine: gladke, bradavičaste in japonske.
Navadna kumara izvira iz toplih krajev zato zahteva rastišča s temperaturo od 18 do 30 stopinj Celzija. Ne prenesejo temperatur pod 10 stopinj Celzija. Uspevajo na vseh vrstah tal, ki pa morajo biti dobro odcedna in vedno vlažna. Suše ne prenašajo. Ne prenašajo tudi močno kislih tal. Tla morajo biti bogata s humusom, zato jih pred sajenjem temeljito pognojimo s kompostom. Potrebujejo polno sonce. Če jih gojimo v rastlinjaku, moramo zagotoviti visoko zračno vlažnost.
Dobro se ujamejo s fižolom, sladko koruzo in sončnicami. Niso dobre sosede zeliščem in krompirju.
Navadne kumare sejemo ali sadimo na stalna mesta spomladi, ko minejo jutranje slane. Presajanja ne prenašajo. Sadimo jih 50 do 80 cm narazen. Skupaj sadimo po tri semena. Sortam, ki se vzpenjajo, uredimo opore.
Ko poganjki razvijejo 5 do 7 listov, odščipnemo rastni vršiček, da pospešimo razvoj stranskih poganjkov. Če rastejo ob odpori, poganjke porežemo dva lista nad cvetom, ko dosežejo vrh opore.
Med rastjo redno zalivamo in med zorenjem kumar redno gnojimo z gnojili, ki vsebujejo kalij.
Kumare moramo zaščiti pred polži, ušmi, rdečim pajkom, gosenicami, belimi mušicami in drugimi škodljivimi žuželkami. Napadajo jih virusne bolezni in trohnobe.
Nekaterim sortam moramo odstranjevati moške cvetove, preden zacvetijo.
S semeni v prvi polovici pomladi.
Plodove kumar nabiramo okoli 12 tednov po sejanju. Plodove uporabljamo surove v solatah, kuhane in za vlaganje. Iz semen je mogoče pridobivati olje.
Lupina kumar odganja ščurke.
Če kumare nanesemo na kožo, imajo čistilni učinek, kožo zmehčajo in pobelijo. Sok iz kumar se uporablja v kozmetični industriji.
Kumare vsebujejo preko 90 % vode.
Največja proizvajalka kumar je Kitajska.
Kumare izvirajo iz Indije, kjer jih gojijo že vsaj 3000 let. V Evropo so kumare prinesli Grki in Rimljani. Rimljani so kumare gojili v neke vrste rastlinjakih, da so bile na voljo preko celega leta. V Severno Ameriko so kumare prinesli v 16. stoletju.
Kumare so omenjene v Epu o Gilgamešu, prav tako pa kumare omenja Biblija kot hrano, ki so jo uživali Izraelci v Egiptu.
Kalčki so strupeni.
