Motovilec
Motovilec je enoletnica, ki zraste nekaj centimetrov visoko (cvetno steblo požene do 30 cm visoko) in do 30 cm široko. Listi so lopatičasti, dolgi do 15 cm. Izraščajo iz listne rozete. Cvetno steblo požene iz listne rozete. Na njem so svetlo modri majhni cvetovi.
Na trgu se pojavljajo različne sorte, ki se delijo v dve skupini. Ena skupina ima široke liste in bolj pritalno rast, druga pa ima ožje liste temnejše zelene barve in bolj pokončno rast. Ta skupina je bolj odporna.
Pri nas je najbolj priljubljen Ljubljanski motovilec, ki je slovenska avtohtona sorta. Njegova značilnost je velika listna rozeta s temno zelenimi ozkimi listi. Zelo dobro prenaša zimske razmere in ima dober okus.
Motovilec uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Ima raje vlažna tla, vendar uspeva tudi na suhih tleh. Potrebuje polno sonce, a prenese polsenco in rodovitna tla. Bolj mu ustrezajo hladnejša rastišča. Pri temperaturah nad 25 stopinj Celzija hitro zacveti in semeni. Prenaša nizke zimske temperature.
Motovilec je nezahtevna zelenjava. Redno ga zalivamo, dokler ne vzkali. Pred sejanjem grede pognojimo. V zelo mrzlih krajih ga pozimi zaščitimo s tunelom ali pa ga posejemo v toplo gredo.
Sejemo na grede od zgodnje pomladi do poznega poletja. Ko sejančki naredijo nekaj listov, jih razredčimo tako, da je med njimi 10 cm prostora.
Napadajo ga nekatere glivične bolezni, vendar obstajajo odporne sorte.
Razmnožujemo s semeni od marca do septembra.
Motovilec nabiramo 12 tednov po sejanju. Nabiramo posamezne liste ali pa porežemo vse liste. Rastlina bo pognala nove liste. Nabiramo preden začne razvijati cvetna stebla. Če ga sejemo v primernih intervalih, ga lahko nabiramo preko celega leta.
Liste zaužijemo sveže in čim prej po nabiranju. V hladilniku ga lahko shranimo za nekaj dni. Iz njega lahko naredimo samostojno solato, ali pa ga primešamo drugim solatam.
Motovilec ima 3-krat več C vitamina kot zelena solata.
