Melona

Cucumis melo
Tip rastline: 
Barva cvetov: 
rumena
Sejanje / sajenje: 
marec
april
Čas cvetenja: 
julij
avgust
september
Nabiranje: 
avgust
september
oktober

Cetoča melona

Melona je enoletnica, ki napravi do 5 metrov dolge poganjke. Stebla so debela, okrogla in dlakava. Oprijema se z viticami. Srčasti listi so 8 do 25 cm dolgi in široki. Listni rob je drobno nazobčan. Je enodomna rastlina. Vsaka rastlina ločeno razvije ženske in moške cvetove. Cvetovi so rumene barve. Plod je okrogla jagoda, običajno razbrazdana in zelene ali rjavkaste barve. Plod je težak od 0,5 do 1 kg, pri nekaterih sortah tudi več kot 3 kg. Če je plod velik, se na eni rastlini razvijeta ena ali dve meloni. Meso ploda je zelene, rumene, oranžne, bele ali rožnate barve. Plod vsebuje podolgovata ploščata semena. Žužkocvetka.

Sorte: 

Na trgu se pojavljajo različne sorte, ki se med seboj razlikujejo po obliki in barvi lupine plodov, barvi mesa, sladkosti in velikosti plodov. Nekatere sorte prenesejo nekoliko nižje temperature.

Rastišče: 

Melona je rastlina tropov. Da uspeva, potrebuje v času rasti temperaturo 25 stopinj Celzija ali več. Sadimo na sončna, topla in zavetna rastišča. Sence ne prenese. Uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebuje dobro odcedno, stalno vlažno in s hranili bogato zemljo. Zime ne preživi na prostem.

Melone v Sloveniji lahko gojimo na prostem ali pa v rastlinjaku. Pri gojenju v rastlinjaku mora biti ta dovolj velik, da se bodo lahko nemoteno razvijale, poskrbeti pa moramo tudi za oprašitev cvetov. V rastlinjaku jih gojimo ob oporah.

Nega: 

Melone sejemo zgodaj spomladi na setvene pladnje v rastlinjaku v toplo gredo ali v posode. Za kalitev moramo zagotoviti temperaturo 18 stopinj Celzija ali več. Po približno 6 tednih jih presadimo na prosto. Posamezne rastline posadimo 1 do 1,5 m narazen. Lahko jim napravimo oporo, po kateri bodo plezale. Zaščitimo jih s tunelom. Ko zraste 5 listov, odščipnemo vršiček. Tako pospešimo rast stranskih poganjkov. Obdržimo 3 do 4 stranske poganjke, druge odstranimo. Ko rastlina zacveti, odstranimo tunel, da bodo cvetove lahko oprašile žuželke, ali pa cvetove oprašimo ročno.

Ko plodovi dosežejo premer 2 do 3 cm, odstranimo vse plodove, razen po enega na vsakem glavnem poganjku, ki ga podložimo s slamo, kosom lesa ali podobno podlogo, da ga zaščitimo pred boleznimi. Porežemo vse stranske poganjke na dva do tri liste. Ko so glavni poganjki dolgi več kot meter od ploda, jih porežemo.

Grede, kamor posadimo melone, pred sajenjem izdatno pognojimo. Z gnojenjem nadaljujemo tudi v času rasti. Ves čas skrbimo, da so tla vlažna. To je še posebej pomembno v času zorenja plodov. Če ne zalivamo dovolj izdatno, bodo plodovi majhni, ali pa bodo propadli.

Razmnoževanje: 

S semeni zgodaj spomladi.

Uporaba: 

Melone dozorijo od 12 do 20 tednov po sejanju. Zreli plodovi nekaterih sort imajo prijeten vonj. Odtrgamo jih skupaj s pecljem. Melone lahko shranimo na temperaturi 10 do 15 stopinj Celzija do 40 dni.

Uživamo surove plodove v sadnih solatah, ob pršutu, samostojno, kot dodatek različnim jedem itd. Plodove lahko posušimo in zmeljemo v prah, ki ga dodajamo kruhu in kolačem.

Iz semen lahko pridobivamo užitno olje.

Plodove uporabljamo za vlaženje kože. Njihovo meso ugodno učinkuje pri blaženju opeklin in odrgnin.

Zanimivosti: 

Melone so naravno razširjene na območju Turčije, Irana in Armenije. Sorodne divje oblike najdemo še v Afriki, Južni Aziji in Avstraliji.

Prvi dokazi o uporabi melon na območju Egipta segajo v obdobje od 3800 do 3550 let pr. n. št., na območju Kitajske in Irana 3000 let pr. n. št. in na območju Grčije v obdobje od leta 1400 do 900 pr. n. št.

Največji proizvajalec melon je Kitajska.

Melona vsebuje okoli 86 % vode. Sladkobo zreli meloni zagotavlja saharoza (sladkor), katere količina se povečuje z zrelostjo, medtem ko ostaja raven glukoze in fruktoze bolj ali manj konstantna.

Opozorila: 

Melona vsebuje saharozo in zato ni primerna za diabetike.

Kalčki so strupeni.