Laški fižol, turški fižol
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), BioLib.de
Turški ali laški fižol je trajna vzpenjava stročnica, ki pa jo pri nas gojimo kot enoletnico. Zraste od 2 do 7 metrov visoko. Nekatere grmičaste sorte zrastejo do 50 cm visoko. Koreninski sistem je globok. Steblo je v spodnjem delu okroglo, v zgornjem pa šestkotno. Prekrito je z dlačicami. Listi so sestavljeni iz treh jajčastih in velikih lističev. Zgornja listna ploskev je dlakava in temneje zelena od spodnje. Listni rob je nenazobčan ali pa ima drobne zobce. Na spodnji listni ploskvi so žlezne dlačice, ki omogočajo sprejemanja vode iz zračne vlage. Listi v temi spremenijo položaj. Cvetovi so v socvetjih na 25 do 35 cm dolgih poganjkih. Cvetovi so veliki od 1,5 do 3 cm in rdeče barve. Stroki so dolgi do 25 cm. Semena so ledvičaste oblike, velika do 2,5 cm in rjavo, rdeče, črno in vijolično marmorirana. Žužkocvetka. Oprašujejo čebele in čmrlji. Bogati tla z dušikom.
Na trgu so različne sorte, ki se med seboj razlikujejo po barvi cvetov in semen – fižolov. Prevladujejo sorte z rdečimi in sorte z belimi cvetovi. Nekatere sorte so nizke in ne potrebujejo opore.
Laški fižol najbolje uspeva pri temperaturah od 14 do 19 stopinj Celzija. Ker ne prenese zmrzali, pri nas ne preživi zime na prostem. Uspeva na dobro odcednih peščenih in ilovnatih vrtnih tleh. Ne prenaša težkih glinenih tal, zelo kislih tal in zastajajoče vode. Potrebuje vlažna tla v polsenci. Pri temperaturah nad 20 stopinj Celzija na polnem soncu običajno ne razvije strokov, ali pa so manjši.
Dobro se ujame s korenjem, cvetačo, kumarami, zeljem, porom in zeleno. Na vrtu z njim redno kolobarimo
Mladim rastlinam namestimo opore. Te so lahko v obliki zaslona, mrežaste opore, ali pa v obliki indijanskega šotora. Oblika indijanskega šotora je najbolj priljubljena pri gojenju v okrasne namene. Mlade rastline zaščitimo pred polži. Redno zalivamo, pri čemer intenzivnost zalivanja povečamo ob začetku cvetenja.
Laški fižol napadajo fižolove muhe, glivična listna pegavost, trohnoba korenina, bakterijska listna pegavost in virusi.
Razmnožujemo s semeni, ki jih pred sajenjem za 12 ur namočimo v toplo vodo. Semena posadimo na stalne grede, ko minejo spomladanske pozebe. Sadimo jih 5 cm globoko in v krogih, kjer so semena medsebojno oddaljena okoli 15 cm. Če sadimo v vrste, naj bodo semena razmaknjena 60 cm. Semena kalijo približno 10 dni.
Laški ali turški fižol gojimo na zelenjavnem vrtu za uporabo v prehrani ali kot okrasno rastlino, zaradi lepega videza in zanimivih cvetov. Če ga gojimo v okrasne namene, ga lahko sadimo v posode in prezimimo v rastlinjaku.
Nabiramo nezrele stroke, ki so dolgi vsaj 17 cm. Uživamo jih surove ali kuhane. Nabiranje nezrelih strokov spodbuja tvorbo novih. Dodajamo jih solatam, pripravljamo kot priloge in dodajamo juham ter drugim jedem. Nezrele stroke lahko zmrznemo.
Zrele stroke naberemo in izluščimo semena. Semena pred uživanjem dobro skuhamo, da uničimo strupe. Pred kuhanjem jih namočimo za 12 ur. Semena lahko zmeljemo v prah in jih dodajamo moki za pripravo kruha.
Sveža semena vsebujejo okoli 15 % vode.
Surova zrela semena so strupena. Pred uživanjem jih temeljito skuhamo, da strup razpade.
