Jajčevec, malancan, melancan

Solanum melongena
Tip rastline: 
Barva cvetov: 
vijolična
Sejanje / sajenje: 
marec
april
maj
Čas cvetenja: 
december
Nabiranje: 
avgust
september
oktober

Jajčevec

jajčevec - cvet

Jajčevec je trajnic, ki pa jo običajno gojimo kot enoletnico. Zraste do 150 cm, običajno pa so grmički do 70 cm visoki in do 60 cm široki. Celotna rastlina je dlakava. Listi so jajčasti, premenjalno nameščeni, dolgi od 10 do 20 cm in široki od 5 do 10 cm. Zgornja in spodnja listna ploskev sta dlakavi. Dlačice so na zgornji strani lahko vijolične, na spodnji pa sive. Cvetovi so vijolični in premera med 2 in 3 cm, izjemoma tudi večji. Plod je jagoda, ki je pri osnovni vrsti zelo majhna (okoli 3 cm), pri kultivarjih, ki jih uporabljamo v vrtovih, pa doseže do 30 cm in več dolžine. Plod je gladek in temno vijolične barve. Nekatere sorte imajo plodove bele, rumenkaste, rožnate in drugih barvnih odtenkov.

Sorte: 

Na trgu so različne sorte, ki imajo plodove različnih velikosti in barv. Prav tako se med seboj razlikujejo po obliki plodov.

Rastišče: 

Jajčevci so rastline tropov. Za uspevanje potrebujejo temperature od 25 do 30 stopinj Celzija in visoko zračno vlažnost. Če temperature padejo pod 20 stopinj Celzija, se rast ustavi. Uspevajo na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebujejo dobro odcedna, rahlo kisla in vlažna vrtna tla. Zime ne preživi na prostem.

Dobro se obnese s fižolom, timijanom in sivko. Slabo se obnese s krompirjem, čebulo in česnom.

Nega: 

Jajčevce redno zalivamo. Potrebujejo zaščito pred polži, ušmi in gosenicami. Ko zrastejo 50 do 60 cm visoko, jih privežemo na opore. Če želimo imeti večje plodove, na posamezni rastlini obdržimo 4 do 6 plodov, druge pa odstranimo. Mladim rastlinam odstranjujemo vršičke, da spodbudimo rast stranskih poganjkov. Poskrbimo za zaščito pred močnim dežjem in vetrom.

Razmnoževanje: 

Jajčevce sejemo spomladi na setvene pladnje ali lončke v rastlinjak, kjer temperatura ne pade pod 15 stopinj. Ko so sejančki dovolj veliki, jih presadimo v lončke. Ko so rastlinice visoke 8 do 10 cm, jih presadimo na grede na prostem, če so temperature dovolj visoke. Med posameznimi rastlinami naj bo 60 do 80 cm prostora.

Uporaba: 

Jajčevce nabiramo 16 do 24 tednov po sejanju. Zreli plodovi so temno vijolične barve, gladki in se svetijo. Ko izgubijo sijaj, postanejo grenki. Malancan odrežemo tako, da na njem ostane 2 do 3 cm dolg pecelj.

Nabrane plodove lahko shranimo v vlažnem prostoru do 14 dni pri temperaturi od 12 do 15 stopinj Celzija.

Uživamo kuhane ali pečene jajčevce, ker so surovi grenki. Uživamo plodove z lupino in semeni. Uporabljamo ga za pripravo zelo raznovrstnih jedi.

Zanimivosti: 

Ime jajčevec izhaja iz 18. stoletja, ko so nekateri kultivarji imeli plodove bele ali rumenkaste barve, ki so spominjali na jajca.

Jajčevci izvirajo iz južne in vzhodne Azije.

Jajčevci vsebujejo okoli 92 % vode. Vsebujejo nikotin. Okoli 9 kilogramov jajčevcev vsebuje toliko nikotina kot ena cigareta.

Opozorila: 

Vsi zeleni deli rastline so strupeni. Vsebujejo solanin.

Pri manjšem delu ljudi lahko uživanje jajčevcev sproži alergijsko reakcijo. Ta je pogostejša, pri uživanju surovih jajčevcev.

Knjiga o drevesih - Drevrsne vrste na Slovenskem