Grah

Pisum sativum
Tip rastline: 
Barva cvetov: 
bela
rožnata
Sejanje / sajenje: 
april
maj
Čas cvetenja: 
maj
junij
Nabiranje: 
julij
avgust

Grah ali vrtni grah je enoletna zelnata rastlina. Zraste od 40 do 200 cm visoko, odvisno od sorte. Koreninski sistem je pri površini zelo razvejan. Če tla omogočajo, korenine poženejo do meter globoko. Na steblu se razvijejo vitice, s katerimi grah pleza po opori. Listi so sestavljeni iz enega do treh parov lističev. Lističi so jajčasti ali široko eliptični. Običajno imajo gladek listni rob lahko pa je nazobčan. Lističi so 2 do 7 cm dolgi in 1 do 4 cm široki. Cvetovi se razvijejo na cvetnih steblih. Na posameznem steblu je lahko en cvet ali pa do trije. Cvetovi so zvonasti in veliki od 1,5 do 3,5 cm. Iz cvetov se razvijejo stroki, dolgi od 3 do 12 cm in široki do 2,5 cm. Stroki so lahko zeleni, rumeni ali rjavi, odvisno od sorte. V strokih je do 10 kroglastih semen. Njihova barva je odvisna od sorte, najpogosteje pa so zeleni. Žužkocvetka. Oprašujejo metulji.

Sorte: 

V vrtovih običajno gojimo tri sortne skupine: zgodnji grah, grah in sladkorni grah. Zgodnje sorte običajno dajo manj pridelka kot kasnejše.

Rastišče: 

Grah uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, ki pa morajo biti vlažna, rodovitna in dobro odcedna. Zastajajoče vode ne prenaša, prav tako ne stalnega vetra. Potrebuje polno sonce. Zimskega mraza ne prenese in zime ne preživi. Je rastlina bolj hladnega podnebja in dobro uspeva pri temperaturah od 13 do 18 stopinj Celzija. Poletne vročine ne prenaša in rast se ustavi.

Z grahom redno kolobarimo, ker veže dušik.

Nega: 

Mlade rastline zavarujemo pred ptiči in polži. Ko se začnejo razvijati vitice, namestimo opore. Opore so običajno tanke močno razvejanje veje, lahko pa napeljemo oporno mrežo. Opora mora biti višja pri višje rastočih sortah. Pozne sorte graha moramo obvarovati pred mišmi.

V sušnem obdobju redno zalivamo.

Razmnoževanje: 

Razmnožujemo s semeni. Grah sejemo na prosto, ko se tla ogrejejo na 10 stopinj Celzija. Semena posadimo 3 do 4 cm globoko v skupinah po tri, tako da so okoli 5 cm narazen. Lahko jih sadimo tudi v jarke, ki so okoli 80 cm razmaknjeni.

Uporaba: 

Grah pobiramo preden dozori, ali pa ga pustimo, da povsem dozori. Nabiramo cele stroke 11 do 14 tednov po sejanju.

Grah uporabljamo svež, lahko ga vložimo, zmrznemo ali posušimo.

Zanimivosti: 

Največji proizvajalki graha sta Indija in Kanada.

Grah je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin. Uporabo graha v prehrani so zaznali že pri neolitskih (kamenodobnih) kulturah. V Egiptu so ga gojili že od 4800 do 4400 let pr. n. št., v Indiji pa se je pojavil med 2250 in 1750 let pr. n. št.