Feferoni, pekoča paprika
Feferoni so do 2 metra visoka trajnica. Stebla so običajno zelnata, lahko pa v starosti olesenijo. Feferoni so močno razvejani. Listi so temno zeleni, ovalni do jajčasti z gladkim ali nekoliko nažaganim listnim robom. Cvetovi so bele barve. Plodovi rastejo pokončno. Običajno so 2 do 3 cm dolgi. Zreli so rumene ali, pogosteje, rdeče barve.
Iz kultivarja tabasko izdelujejo tabasko
Feferoni ali pekoča paprika uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebuje dobro odcedno, stalno vlažno zemljo bogato s hranili. Ker je rastlina tropskega in subtropskega območja, nizkih temperatur ne prenaša.
Redno zalivamo. S tem preprečimo odpadanje popkov in listov. Zastiramo, da omogočimo zadrževanje talne vlage in preprečimo pojav plevela. Redno gnojimo.
Pekoče paprike napadajo uši, tripsi in rdeči pajek.
Jeseni feferone presadimo v lonček in prezimimo v rastlinjaku ali hladnejših notranjih prostorih.
Pekočo papriko sejemo ob koncu zime ali zelo zgodaj spomladi na setvene pladnje s kompostom, ki jih imamo v rastlinjaku. Seme kali 3 do 4 tedne pri temperaturi 20 stopinj Celzija. Sejančke prepikiramo v lončke, kjer jih vzgajamo, do pozne pomladi, ko jih presadimo na grede. Na gredah naj bo med posameznimi rastlinami okoli 50 do 70 cm prostora.
Trgamo zrele plodove, ki jih lahko uporabimo sveže, posušimo, ali pa zamrznemo. Uživamo sveže, kuhane ali sušene. Sušene feferone lahko zmeljemo v prah, ki ga dodajamo jedem kot začimbo. Plodovi so pekočega okusa.
Posušeni plodovi delujejo kot poživilo. Če plodove podrgnemo po koži, delujejo kot anestetik.
Pekoča paprika izvira iz Južne ali Srednje Amerike, kjer še vedno uspeva v divjini.
Stik kože z rastlinskim sokom pekoče paprike lahko povzroči kožno reakcijo in nastanek mehurjev.