Endivija
Endivija je enoletnica, izjemoma dvoletnica. Zraste do 30 cm visoko, izjemoma nekatere sorte zrastejo do 60 cm visoko. V širino se razraste do 40 cm. Listna rozeta je ploščata ali nekoliko pokončna. Zunanji listi so temnejši in mehkejši od notranjih, ki so običajno rumenkaste barve. Cvetovi se razvijejo na steblih, ki poženejo iz listne rozete, so bledo modre barve. Žužkocvetka. Oprašujejo čebele in čmrlji.
Na trgu prevladujejo sorte iz dveh skupin. Kodrastolistna endivija ima ozke liste. Zunanji listi so skodrani. Eskarjolna endivija ima široke in neskodrane liste. Obstajajo številne endivije, ki so po obliki med obema skupinama.
Endivija uspeva na vseh vrstah dobro odcednih tal. Bolje uspeva na peščenih apnenčastih tleh. Potrebuje tla bogata s hranili, predvsem dušikom in stalno vlago. Najbolje uspeva pri temperaturah od 10 do 20 stopinj Celzija. Uspeva na polnem soncu in v polsenci. Nekatere sorte prenesejo zimske temperature do -9 stopinj Celzija.
Pred sejanjem grede temeljito pognojimo. V suhem vremenu redno zalivamo in odstranjujemo plevel. Potrebuje zaščito pred polži. Endivija je pogosto žrtev uši, gosenic, sive plesni, peronospore, nekaterih virusov in drugih škodljivcev ter bolezni.
Sejemo na grede zgodaj spomladi, ko minejo nočne slane ali pa poleti. Ko sejančki vzklijejo in dosežejo velikost nekaj centimetrov, jih razredčimo ali presadimo, tako, da je med njimi 25 do 40 cm prostora. Preko zime jih lahko gojimo v rastlinjaku in si tako zagotovimo pridelek preko celega leta. Pri nizkih temperaturah in kratkih dnevih hitreje zacveti.
Razmnožujemo s semeni od aprila do avgusta.
Endivijo lahko nabiramo 5 do 13 tednov po sejanju. Trgamo posamezne liste, da se lahko sproti obrašča. Lahko poberemo tudi celo glavo in rastlina se bo obrasla. Ker ima endivija grenak okus, jo lahko belimo, da je prijetnejšega okusa. To storimo tako, da preko endivije poveznemo posodo in jo pustimo 10 dni. V tem času bo postala bela oz. bledo rumena. Lahko jo tudi delno obelimo tako, da za 10 dni poveznemo krožnik ali kos lepenke preko središče rozete, pri tem pa pustimo, da vrhovi listov segajo preko roba krožnika.
Uživamo sveže ali kuhane liste. Pripravljamo jih v različnih solatah. Liste lahko tudi blanširamo, da zmanjšamo grenkobo. Uživamo svežo endivijo, saj ne prenaša shranjevanja.
Endivija po vse verjetnosti izvira iz Indije. Uživali so jo že stari Egipčani in stari Grki. Kodrastolistne sorte so se pojavile v 16. stoletju.
