Bob
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1885), BioLib.de
Bob je enoletnica, ki zraste od 30 do 200 cm, odvisno od sorte, in do 50 cm v širino. Koreninski sistem doseže globino do enega metra in je v zgornjem delu močno razvejan. Na stranskih koreninah so majhni gomoljčki. Stebla so štirioglata in rastejo pokončno. Listi so sestavljeni dveh ali treh parov od 3 do 10 cm dolgih in od 1 do 4 cm širokih ovalnih ali jajčastih lističev. Lističi so nekoliko mesnati. Cvetovi se razvijejo na kratkih stebelcih. Na posameznem stebelcu jih je do 6. Imajo zaznaven vonj. Iz cvetov se razvijejo 7 do 15 cm dolgi zeleni stroki, ki vsebujejo 2 do 3 cm velika fižolasta semena, ki so lahko zelena, rožnata ali bela. Žužkocvetka, cvetove oprašujejo čebele in čmrlji.
Izbiramo lahko med pritlikavimi, zgodnjimi in poznimi sortami.
Bob je rastlina hladnejših predelov, zato zelo dobro uspeva pri temperaturah do 15 stopinj Celzija. Uspeva na vseh vrstah dobro odcednih vrtnih tal. Zelo dobro uspeva na težkih vrtnih tleh. Raje ima revna tla, prenaša pa tudi slana tla. Potrebuje stalno vlago in ne prenaša suše. Bolj mu ustrezajo kisla tla. Potrebuje polno sonce.
Bob je relativno nezahtevna rastlina. Skrbimo, da se tla ne izsušijo. Ko se pojavijo cvetovi, vršičkamo glavne poganjke, da spodbudimo razvoj strokov. Visokim sortam namestimo oporo. Rastline privežemo ob mrežasto ali leseno oporo. Oporo potrebujejo tudi nekatere nizke sorte.
Bob potrebuje zaščito pred pticami, predvsem golobi. Rade ga napadejo uši, na obseg napada pa lahko vplivamo z vršičkanjem. Če odstranjujemo vršičke po začetku cvetenja, se bo število uši močno zmanjšalo.
Bob veže dušik na korenine in bogati zemljo z dušikom. Zato z njim redno kolobarimo.
Razmnožujemo s semeni. Semena pred sejanjem namočimo v mlačno vodo za 24 ur, da se napojijo. Semena sadimo na stalno mesto zgodaj spomladi in poleti. Semena zakopljemo 3 do 5 cm globoko, med njimi pa naj bo okoli 25 cm.
Nabiramo nezrele in zrele stroke. Nabiramo preden lupina strokov postane usnjata. Zrnje lahko posušimo ali zamrznemo. Uporabljamo ga za pripravo različnih zelenjavnih jedi in za priloge.
Ostanke boba (korenine, stebla, liste) kompostiramo. Bob se lahko uporablja tudi za zeleno gnojenje, saj bogati zemljo z dušikom.
Bob je bil zelo pomembna rastlina v prehrani človeštva. Arheološke najdbe kažejo, da so bob uživali na območju Sredozemlja že pred 6000 let pr. n. št. Takratne sorte so imele precej manjša semena, kot jih imajo današnje.
Bob je treba pred uživanjem skuhati. Uživanje surovega boba lahko pri nekaterih ljudeh povzroči favism ali hemolitično anemijo.
