Blitva
Blitva je dvoletnica, ki zraste v višino do 90 cm. Ima velike in svetleče liste z belimi stebli ali žilami. V vrtu gojimo tudi blitvo, ki ima rdeča stebla in žile. Listi so svetleči, dolgi do 45 cm in široki do 15 cm in zgubani. Vetrocvetka.
Na trgu so številne sorte, ki imajo različno obarvane liste.
Blitva uspeva na peščenih in ilovnatih vrtnih tleh, ki so alkalna ali nevtralna. Ne uspeva na kislih tleh in zelo slabo uspeva na težkih glinenih tleh. Potrebuje rodovitna in vlažna tla na polnem soncu ali v polsenci. Najbolj ji ustrezajo globoka in dobro odcedna tla. Najbolje uspeva pri temperaturah od 15 do 18 stopinj Celzija, prenaša pa tudi višje temperature. Prenese zimske temperature do -15 stopinj Celzija.
Blitva se dobro ujame s pritlikavim fižolom, zeljem, radičem in grahom. V svoji bližini ne prenese špinače.
Blitva je nezahtevna rastlina. Redno zalivamo, odstranjujemo plevel in redno gnojimo. Da preprečimo širjenje plevela, lahko uporabimo organsko zastirko, ki bo preprečila rast plevela in zadrževala talno vlago.
Blitvo sejemo spomladi na stalne grede. Sejančke razredčimo tako, da imajo okoli 30 cm prostora. Lahko jih sejemo bolj skupaj v vrstah, vendar naj bo med vrstami okoli 40 cm prostora. Seme vzkali zelo hitro. Blitvo lahko sejemo tudi poleti.
Če zimske temperature niso prenizke, lahko blitva preživi zimo in prvi pridelek bomo imeli že spomladi.
Razmnožujemo s semeni od aprila do avgusta s semen. Blitva, če ji pustimo, da zacveti, se s semeni širi sama.
Blitvo začnemo pobirati 8 do 12 tednov po sejanju. Režemo jih z zunanje strani proti središču, da omogočimo neprestan razvoj novih listov. Lahko Pa porežemo celo rastlino 2 do 3 cm nad tlemi in odgnali bodo novi listi.
Blitvo uporabimo svežo za pripravo juh, omak, prilog in kot nadomestek za špinačo. Lahko jo zmrznemo za kasnejšo uporabo.
