Arašidi, kikiriki, zemeljski oreški
Arašidi so tropska enoletna stročnica, ki zraste 30 do 50 cm visoko, nekatere sorte izjemoma do 100 cm. V širini se razrastejo okoli 30 cm. Listi so nasprotno nameščeni in pernato sestavljeni. Posamezni lističi so od 1 do 10 cm dolgi in od 1 do 3 cm široki. Cvetovi so veliki 2 do 4 cm, rumeni. Po oploditvi požene iz cveta navzdol poganjek, ki se zarije v tla. Po zemljo se razvijejo 3 do 7 cm dolgi stroki, ki vsebujejo od 1 do 4 semena. Žužkocvetka, samooplodna.
Na vrtu uporabljamo različne sorte: španske sorte, valencijske sorte in virginijske sorte. Pri nas sadimo sorte, ki imajo krajšo rastno dobo.
Arašidi zahtevajo za rast temperature med 20 in 30 stopinjami Celzija in visoko zračno vlažnostjo. V Sloveniji dobro uspevajo na Primorskem, kjer je dovolj dolga rastna sezona.
Arašidi uspevajo na vseh vrstah dobro odcednih tal. Najbolje uspevajo na rahlo kislih tleh, prenesejo pa pH tal od 4,3 do 8,7. Potrebujejo s humusom bogata tla na zavetnih, toplih in sončnih rastiščih. Ne prenašajo zasenčenosti.
Ko so arašidi visoki 15 cm, rastlino ogrebemo. Ko zacveti, začnemo rastline okopavati, da poganjki lažje prodrejo v zemljo. Redno odstranjujemo plevel in zalivamo. Ne zalivamo med cvetenjem. V hladnejših dneh zaščitimo s tunelom.
Arašide napadajo uši, tripsi, gosenice in glivična listna pegavost.
Razmnožujemo s semeni. Semena pred sajenjem za pol dneva namočimo v mlačno vodo. Sadimo sredi pomladi v rastlinjak, kje je temperatura nad 20 stopinj Celzija. Na prosto lahko sadimo, če so tla ogreta vsaj na 16 stopinj Celzija. Kaljenje semen traja okoli dva tedna. Ko so rastline visoke okoli 15 cm, jih presadimo na stalne grede tako, da je med vrstami 60 cm, med rastlinami v vrsti pa 30 cm.
Arašidi dozorijo od 16 do 25 tednov po sajenju, odvisno od sorte. Nabiramo stroke, ki jih izkopljemo iz zemlje. Stroke nabiramo, ko so resnično zreli in ne prezgodaj, kar lahko ugotovimo tako, da izkopljemo strok ali dva. Nabrane stroke posušimo na soncu. Posušene shranimo na hladnem in suhem mest.
Arašide lahko uživamo surove, kuhane, pečene in v drugih oblikah. Iz njih se pridobiva olje, maslo in moko. Semena vsebujejo veliko olja in beljakovin.
Arašidi bogatijo tla z dušikom, zato jih sadimo na grede, ki so revne z dušikom.
Arašidi izhajajo iz Južne Amerike, kjer so bili ena prvih kultiviranih rastlin. Prve arheološke najdbe segajo 5600 let pred naše štetje.
Čeprav jim rečemo zemeljski oreški, pa niso oreški, temveč stročnica.
Največ arašidov pridelajo na Kitajskem in v Indiji.
Sveža semena vsebujejo okoli 13 % vode.
Arašidi so alergeni in lahko pri zaužitju povzročijo hudo alergijsko reakcijo, pri alergičnih ljudeh.
