Veitcheva vinika, vičeva divja trta, vejtičeva divja trta
Vičeva divja trta izvira iz iz vzhodne Azije. Je listopadna vzpenjavka, ki zraste do 12 metrov visoki, v ugodnih pogojih pa do 30 metrov. Podlage se oprijema z viticami, ki imajo na koncu oprijemalne blazinice. Listi so lahko različnih oblik: celi, zaobljeni, srčasti, trikrpato ali petkrpato deljeni. So zelene barve, gladki in bleščeči. Veliki so do 5 do 22 cm. Jeseni se obarvajo rdeče. Cvetovi so majhni in zelenkasti. Plodovi so temno modre jagode premera od 0,5 do 1 cm.
Na trgu je več okrasnih sort.
Vičeva divja trta potrebuje dovolj vlage in dobro odcedna vrtna tla. Uspeva v senci polsenci in na soncu. Jeseni se listje obarva najlepše, če raste v polsenci ali senci.
Vičevo divjo trto redno obrezujemo, da se preveč ne razraste. Obrezujemo pozimi, če pa prehitro raste, pa jo lahko porežemo tudi poleti. Težav z boleznimi ni, jo pa napadejo nekatere žuželke. Z rednim zalivanjem skrbimo, da so tla neprestano vlažna.
Razmnožujemo s potaknjenci ali grebenicami.
Vičeva divja trta se uporablja za prekrivanje sten in zidov. Preraste lahko vse zunanje stene hiše, ki bodo preko leta spreminjale podobo. Še posebej lepa postane jeseni, ko se jesensko obarva. Ker naredi gosto senco, lahko poleti zmanjša pregrevanje objekta, če je posajena ob južni steni.
Ker ima oprijemalne blazinice, je primerna za prekrivanje zidanih sten, saj se ne vraste v omet in ne povzroča poškodb. Če jo želimo odstraniti, jo odsekamo pri dnu, počakamo, da se posuši in potem bo prijem blazinic popustil sam.
Rastlina izloča iz oprijemalnih blazinic kalcijev karbonat, ki pomaga pri prijemanju.
Vičeva divja trta lahko postane življenjsko okolje za številne živali, tudi glodavce, kot so miši. Če želimo z njo prekriti fasado, je bolje, da naredimo posebno oporo nekaj centimetrov od zidu, po kateri bo lahko plezala.
