Navadna vinika, divja trta
Navadna vinika ali divja trta je listopadna vzpenjavka, ki izvira iz Severne Amerike. Zraste lahko do 30 metrov visoko. Ima vitice z oprijemalnimi blazinicami, s katerimi se prijema podlage. Veje so valjaste in v mladosti črne. Listi so sestavljeni iz 5 lističev (izjemoma iz treh na mladih poganjkih), ki se združijo v pecelj. Veliki so od 3 do 20 cm. Rob listov je nažagan. So temno zeleni, kosmati in jeseni se obarvajo rdeče. Cvetovi so majhni in zelenkasti. Jeseni dozorijo črne jagode.
Navadna vinika potrebuje dovolj vlage in dobro odcedna vrtna tla. Uspeva v senci polsenci in na soncu. Jeseni se listje obarva najlepše, če raste v polsenci ali senci.
Navadno viniko ali divjo trto redno obrezujemo, da se preveč ne razraste. Obrezujemo pozimi, če pa prehitro raste, pa jo lahko porežemo tudi poleti. Težav z boleznimi in škodljivci ni. Z rednim zalivanjem skrbimo, da so tla neprestano vlažna.
Navadno viniko razmnožujemo jeseni s potaknjenci ali grebenicami.
Divja trta se uporablja za prekrivanje sten in zidov. Je zelo primerna za prekrivanje vrtnih lop in tudi zidov objektov. Še posebej lepa postane jeseni, ko se obarva temno rdeče. Ker ima oprijemalne blazinice, je primerna za prekrivanje zidanih sten, saj se ne vraste v omet in ne povzroča poškodb. Če jo želimo odstraniti, jo odsekamo pri dnu, počakamo, da se posuši in potem bo prijem blazinic popustil sam.
Plodovi so ljudem in sesalcem strupeni.
Sok vinike vsebuje oksalatne kristale, ki lahko pri občutljivih ljudeh povzročijo draženje kože, zato je priporočljiva uporaba zaščitnih rokavic
