Bršljan
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), BioLib.de
Bršljan je naša avtohtona zimzelena vzpenjavka. Zelo pogosta je v gozdovih, na gozdnem robu in posekah, kjer za oporo uporablja drevesa, skale ali pa se plazi po bregu. Zraste do 30 metrov visoko. Listi so nameščeni izmenično do 5 do 10 cm dolgi. Pojavljata se dve obliki listov. Lahko so jajčasto rombasti ali pa s 3 do 5 trikotnimi krpami. Listi so temno ali svetlo zeleni in usnjati. Cvetovi so neugledni in združeni v kobulasta socvetja. Plodovi so kroglaste črne ali rjavkaste jagode premera okoli 7 mm. Dozorijo pozno pozimi.
Poznanih je več kot 30 sort bršljana. Med seboj se razlikujejo po obliki rasti, barvi listov, stebel in obliki listov. Izbira je zelo velika, zato se odločimo za tiste sorte, ki so nam bolj všeč. Bolj cenjene sorte so: 'Angularis aurea,' 'Caecilia,' 'Congesta,' 'Duckfoot,' 'Glacier,' 'Goldchild,' 'Manda's Crested,' 'Midas Touch,' 'Parsley Crested,' 'Spetchley.'
Bršljan dobro uspeva v navadni vrtni zemlji. Najbolje mu ustreza senca in polsenca, raste pa tudi na soncu.
Bršljan redno obrezujemo, da se ne razraste preveč. V sušnem obdobju ga redno zalivamo, če se tla preveč izsušijo.
Bršljan razmnožujemo aprila s potaknjenci, ki jih damo v vodo, da se razvijejo korenine. Nato ji posadimo v zemljo.
Bršljan je zelo univerzalna vzpenjavka. Zaradi nezahtevnosti ga uporabljamo predvsem v senčnih predelih. Z njim prekrivamo zidove, stebre, pergole, stopnišča, zidove, ograje in drugo. Lahko ga speljemo po deblu dreves, da dobijo zeleno prevleko, vendar pazimo, da se ne razširi v krošnjo. Lahko ga uporabljamo kot pokrovno rastlino.
Bršljan nudi hrano in zavetje več kot 70 vrstam žuželk in preko 16 vrstam ptic.
Bršljan ima oprijemalne korenine, s katerimi se oprijema podlage, da se lahko vzpenja. Te korenine ne črpajo vode in hranil, zato bršljan ne izčrpava drevesa, če se po njem vzpenja. Problematičen postane, ko pride v krošnjo in začne senčiti liste drevesa. Ta potem počasi propade. V gozdovih je mogoče najti bršljanova »drevesa.« Nastala so tako, da je bršljan z več strani prerasel drevo, ki je nato propadlo, s časom pa je povsem propadel les in ostala so le bršljanova debelca, ki nosijo celotno rastlino.
Bršljan raste zelo intenzivno in, kadar ga uporabimo kot pokrovno rastlino, lahko hitro preraste namenjeni prostor. Če se preveč razraste, je njegovo odstranjevanje zelo zahtevno.
Bršljan je zelo strupena rastlina.
