Ostrožnik
Rod ostrožnikov obsega več kot 300 različnih vrst. Pestrost med posameznimi vrstami je zelo velika. Ostrožniki so zelnate trajnice, velike od 10 cm do 200 cm. Listi so dlanasto deljeni, krpati s tremi do sedmimi krpami. Cvetovi so v grozdastih socvetjih, običajno modri, lahko pa so tudi rdeči, oranžni, rumeni, beli, rožnati, vijolični, odvisno od vrste in sorte. Cvetovi vsebujejo veliko nektarja. Semena so majhna, običajno črne barve in svetleča. Žužkocvetka. Privlači ptice.
Izbira vrst in sort za uporabo na vrtovih je zelo pestra.
Ostrožniki uspevajo na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebujejo vlažna in dobro odcedna tla, polno sonce ter veliko hranil. Zaščita pred vetrom je nujna, saj veter hitro polomi stebla.
Redno gnojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Odstranjujemo odcvetele cvetove, da podaljšujemo cvetenje.
Visokim vrstam in sortam pripravimo oporo (dovolj je palica), da jih zaščitimo pred poškodbami. Opora je nujno potrebna na vetrovnih legah, saj se bodo stebla že v malo močnejšem vetru prelomila.
Jeseni porežemo do tal in prekrijemo z debelo plastjo zastirke, da zaščitimo pred zimskim mrazom.
Ostrožnike napadajo polži, gosenice in drugi škodljivci. Občutljivi so tudi na nekatere glivične in virusne bolezni.
S semeni spomladi. Maja sejemo na prosto na grede. Semena kalijo 2 do 8 tednov. Ko so dovolj velika, jih poleti presadimo na stalna mesta.
Zgodaj lahko razmnožujemo tudi z bazalnimi potaknjenci, ki jih potaknemo v tople grede.
Ostrožniki so zelo lepa okrasna trajnica. Zaradi svoje pokončne rasti, velikih grozdastih socvetij in privlačnih listov so priljubljeni. Zaradi velikosti jih vedno sadimo v ozadja gred. Primerni so tudi za središča okroglih gred, kjer uporabimo eno ali nekaj rastlin. Sadimo jih lahko v skalnjake. Nižje sorte so primerne tudi za posode.
Uporabljamo za rezano cvetje in suho cvetje
Vsi ostrožniki so v celoti zelo strupeni, zato jih ne sadimo na mesta, kjer imajo dostop otroci.
