Navadni bodoglavec
Navadni bodoglavec je zelnata trajnica, ki zraste od 20 do 100 cm visoko. Listi imajo bodice. Listni rob je zavihan. Zgornja listna ploskev je dlakava in svetleča. Spodnja listna ploskev je drobno gosto belo dlakava. Listi so dvojno pernato deljeni. Kroglasta socvetja so modrosive barve. Imajo premer od 2 do 5 cm. Žužkocvetka. Oprašujejo čebele in čmrlji. Privlači metulje.
Na trgu je več različnih sort. Nekatere sorte so višje od osnovne oblike.
Navadni bodoglavec uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Najbolje uspeva na revnih, suhih in dobro odcednih tleh. Prenaša vlažna tla. Starejše rastline dobro prenašajo sušne razmere. Potrebuje polno sonce, uspeva pa tudi v polsenci. Prenaša zimske temperature pod -20 stopinj Celzija.
Ko odcveti, porežemo cvetove, da se ne razmnožuje. Lahko ga napadejo uši. Redno odstranjujemo plevel.
Razmnožujemo s semeni spomladi. Semena sejemo na grede sredi pomladi. Spomladi in jeseni razmnožujemo z delitvijo. Pozimi lahko razmnožujemo s potaknjenci iz korenin.
V času cvetenja s potaknjenci. Potaknjenci naj imajo 4 pare listov.
Navadni bodoglavec je priljubljena okrasna trajnica. Cenjen je zaradi modrih kroglastih socvetij, ki imajo lahko pomembno vlogo pri barvnem oblikovanju poletnih gred. Sadimo ga na grede v manjših ali večjih skupinah, za obrobke, ko pokrovno rastlino in v posode. Zelo dobro se obnese posamično ali v majhnih skupinah sredi trate, kjer ustvari zanimivo oblikovno točko. Primeren je za sajenje na brežinah, saj preprečuje erozijo.
Cvetovi se uporabljajo za rezano cvetje in suho cvetje.
Pri delu z rastlino uporabljamo zaščitne rokavice, da nas bodice na listih ne poškodujejo.
