Lisasta mrtva kopriva

Lamium maculatum
Tip rastline: 
Barva cvetov: 
vijolična
Čas cvetenja: 
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november


Slika: Flora Batava of Afbeelding en Beschrijving van Nederlandsche Gewassen, IX Deel. (1846), BioLib.de

Lisasta mrtva kopriva je trajnica, ki zraste od 20 do 80 cm visoko. Stebla so votla puhasta in razvejana le na dnu. Listi so jajčasti ali srčasti dlakavi in nežni. Listni rob je nazobčan. Listi so dolgi do 8 cm in postanejo jeseni lisasti (običajno v spodnjem delu stebla). So na 2 do 4 cm dolgih pecljih. Cvetovi so škrlatno rdeči z lisastim spodnjim delom. Dolgi so 2 do 3 cm. Oprašujejo čmrlji in čebele. Semena raznašajo mravlje.

Sorte: 

Na trgu je več različnih sort:

  • 'Album' – cvetovi bele barve,
  • 'Aureum' – listi rumenkaste barve,
  • 'Beacon Silver' – listi srebrno zeleni,
  • 'Red Nancy' – listi srebrno zeleni z zelenim robom,
  • 'Sterling Silver' – listi srebrno zelene barve.
Rastišče: 

Glede tal je lisasta mrtva kopriva zelo nezahtevna. Uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Uspeva v polsenci in senci. Neposredne sončne svetlobe ne prenaša. Bolj ji ustrezajo vlažna tla, uspeva pa tudi na suhih tleh. Naravno je razširjena po vsej Sloveniji.

Nega: 

Nezahtevna rastlina. Ko se preveč razraste, jo redno odstranjujemo.

Razmnoževanje: 

Razmnožujemo spomladi s semeni ali delitvijo.

Uporaba: 

Lisasto mrtvo koprivo uporabljamo kot pokrovno rastlino na polsenčnih in senčnih mestih. Svoje mesto najde na naravnem vrtu, kjer je zelo pogosta.

Uporabljamo jo za rezano cvetje.

Mladi listi so užitni in jih lahko uporabljamo za pripravo solat

Zanimivosti: 

Rastlina je pri nas samonikla. Pojavlja se kot pionirska rastlina. Prisotna je v gozdovih, na gozdnih obronkih, ob živih mejah v obcestnih jarkih in drugih zanemarjenih senčnih ali polsenčnih površinah.