Jesenski helenij
Jesenski helenij je zelnata trajnica, ki zraste od 50 do 170 cm visoko. Razvije kratko koreniko. Stebla so pokončna in se proti vrhu močno razvejajo. Listi so sedeči in suličasti. Posamezne rastlina lahko razvije tudi do 100 cvetnih koškov, ki so kroglaste oblike in rumene barve z rjavkastim cvetnim delom. Žužkocvetka. Oprašujejo čebele, čmrlji in metulji.
- 'Bruno' – cvetovi rdečkasto rjavi;
- 'Butterpat' – zlati cvetovi;
- 'Chippersfield Orange' – zraste do 130 cm visoko, cvetovi oranžne barve z rumenimi madeži.
- 'Gartensonne' – cvetovi rumene barve z bakrenim osrednjim delom; listi okoli cvetne glavice so pahljačasti;
- 'Kupfersprudel' – cvetovi rumeni in oranžni.
Jesenski helenij uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, ki pa morajo biti dobro odcedna in stalno vlažna. Zastajajoče vode ne prenaša prav tako ne suše. Potrebuje s hranili bogata tla na polnem soncu. V senci ne uspeva. Prenaša zimske temperature pod -20 stopinj Celzija.
V sušnem obdobju redno zalivamo. Po potrebi priskrbimo oporo. Odcvetele cvetove redno odstranjujemo, da podaljšujemo cvetenje. Pred zimo porežemo do tal. Vsake tri leta spomladi razdelimo.
S semeni spomladi. Sejemo na setvene pladnje v rastlinjaku zgodaj spomladi. Sejančke presadimo v lončke in jih prvo zimo prezimimo v rastlinjaku. Naslednjo pomlad jih presadimo na stalne grede. Ko minejo spomladanske pozebe, lahko semena sejemo na grede na prostem.
Z delitvijo jeseni ali spomladi.
Jesenski helenij se uporablja za poletne in jesenske grede s cvetočimi trajnicami, kamor ga sadimo v manjših ali večjih skupinah. Zelo dobro se obnese posamično med enako visokimi trajnicami drugih barv, kjer bo močno izstopal zaradi številnih cvetov. Da se lepo razvije, mu moramo zagotoviti dovolj prostora. Sadimo za obrobke in v posode. V posodah mu zagotovimo zavetno mesto in oporo, da ga veter ne poškoduje.
Primeren za rezano cvetje in suho cvetje.
Iz rastline je mogoče izdelati insekticid
Stik z rastlino lahko pri občutljivih ljudeh povzroči kožno reakcijo. Celotna rastlina je strupena.
