Pomladanski jeglič
Flora von Deutschland Österreich und der Schweiz (1885), BioLib.de
Pomladanski jeglič je zelnata vednozelena trajnica, ki zraste do 30 cm visoko in okoli 25 cm široko. Listna rozeta je sestavljena iz jajčastih ali eliptičnih listov dolgih od 5 do 15 cm in širokih od 2 do 6 cm. Cvetovi so v socvetju na pokončnem steblu, ki zraste iz rozete. V posameznem socvetju je od 10 do 30 zvonastih rumenih cvetov. Žužkocvetka.
Pomladanski jeglič uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebuje polno sonce, uspeva tudi v polsenci. Najbolj mu ustrezajo vlažna in s humusom bogata ilovnata tla na hladnejših mestih. Dobro uspeva tudi na težkih glinenih tleh in na apnenčastih tleh. Prenese zimske temperature do -20 stopinj Celzija.
Sejemo avgusta, nato pa spomladi presadimo na stalno mesto. V sušnem obdobju potrebuje zalivanje. Potrebuje zaščito pred polži. Lahko ga napadejo uši, v zimskem vrtu pa rdeči pajek.
Razmnožujemo s semeni po cvetenju ali z delitvijo korenike.
Pomladanski jeglič sadimo v skalnjak in na spomladanske cvetlične grede v manjših skupinah. Posamično ali v manjših skupinah ga lahko posadimo tudi v trato. Ker mu bližina drugih rastlin na gredah ne ustreza, naj bo koli njega dovolj praznega prostora.
Nabiramo mlade liste iz katerih skuhamo čaj ali pripravimo solate. Liste lahko posušimo. Čaj lahko pripravimo tudi iz posušene korenike. Čaj pomaga pri glavobolih, prehladih in bronhitisu.
Pri nekaterih ljudeh povzroča cvetni prah alergijske reakcije.
Uživanje sveže rastline in pripravkov iz nje lahko povzroči znižanje krvnega tlaka.