Malinjak (malina)
Malinjak je listopadni sadni grm, ki zraste do 2 m visoko. Zanj so značilni šibasti poganjki, ki so polni drobnih trnov. Na začetku so zeleni, kasneje pa postanejo sivorjavi z vzdolžnimi progami. Poganjki odmrejo po obroditvi v drugem letu. Koreninski sistem je širok in dobro razvit, iz njega pa izraščajo številni novi poganjki. Listi so lihopernato sestavljeni iz 3 do 7 lističev in do 10 cm dolgi. Lističi so dvojno nazobčani. Zgornja stran je zelena, spodnja skoraj povsem bela. Cvetovi so beli in v socvetjih. Plodovi so maline – birne rdeče jagode.
Poznane so številne sorte. Nekatere sorte rodijo le enkrat letno (poleti), nekatere pa dvakrat (poleti in jeseni).
Malinjak zahteva globoka in bogata humozna tla z veliko vlage. Ne prenaša stoječe vode, revnih tal in suše. Potrebuje polno sonce. Dobro prenaša zimski mraz in pozne spomladanske slane.
Malinjak zahteva redno in bogato gnojenje z dušikom, da bogato rodi. V sušnem obdobju ga redno zalivamo. Maline rade napadejo stenice.
Malinjak razmnožujemo jeseni s semeni. Poleti ga lahko razmnožujemo s potaknjenci, jeseni pa z delitvijo.
Malinjak je pomembna sadna rastlina zaradi plodov, ki se imenujejo maline. Maline uporabljamo v prehrani v različne namene. Uživamo jih lahko surove, predelane v marmelado, žele, vino, malinovec, liker, žganje, v obliki sladic itd. Plodovi in listi imajo številne zdravilne lastnosti, zato se uporabljajo v ljudski medicini za zdravljenje vnetij in diareje.
Malinjak je pomembna medonosna rastlina. Čebele ga redno obiskujejo.
