Rumeni dren
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), BioLib.de
Rumeni dren je listopadni grm, ki zraste v višino do 5 m in širino do 5 m. Lahko se razvije tudi v do 10 m visoko drevo. Krošnja je kroglaste oblike. Koreninski sistem je dobro razvit in globok. Veje so temno rjave in razpokane v drobne ploščice. Listni brsti so podolgovati, cvetni brsti pa okrogli na kratkih poganjkih. Listi so nameščeni nasprotno. So enostavni eliptični ali jajčasti. Dolgi so od 4 do 10 cm in široki od 2 do 4 cm. Imajo 3 do 5 parov žil, ki potekajo v loku. Jeseni se listje obarva rdečkasto. Cvetovi so rumeni in združeni v pakobulasta socvetja od 10 do 25 skupaj. Koščičasti plodovi so drnulje. So rdeče barve dolge okoli 2 cm in široke okoli 1,5 cm. Do prve slane so kislo-trpki, nato pa postanejo sladki. Žužkocvetka.
- 'Jolico' – okusni plodovi veliki do 6 cm.
- 'Macrocarpa' – veliki plodovi.
- 'Nana' – pritlikava rast.
- 'Variegata' – belo obrobljeni listi.
Rumeni dren uspeva v vseh vrstah vrtne zemlje, če je le dovolj bogata s hranili in dobro odcedna. Potrebuje veliko toplote poleti, sušne razmere mu ne škodujejo, čeprav ima rad sveža rastišča. Zimski mraz mu ne škoduje, je pa nekoliko občutljiv na pozne slane. Najbolj mu ustreza polno sonce, prenaša pa tudi polsenco.
Nezahtevna grmovnica. Dobro prenaša obrezovanje.
Razmnožujemo s semeni v začetku leta. Semena moramo odstraniti iz plodov, ker vsebujejo zaviralce vzklitja. Sorte razmnožujemo s potaknjenci poleti.
Rumeni dren je priljubljena okrasna vrsta zaradi plodov, cvetov in rdeče obarvanosti listja jeseni. Sadimo ga posamezno ali pa v obliki žive meje, kjer se zelo dobro obnese.
Plodovi so užitni. Uporabljajo se za izdelavo marmelad, sokov in žganja.
Je ena najzgodnejših cvetočih okrasnih grmovnic. V milih zimah lahko zacveti že januarja.
