Rdeči dren
Slika: Flora Batava, Volume 2 (1807), BioLib.de
Rdeči dren je listopadni grm, ki zraste od 2 do 6 m visok grm z značilnimi rdečkastimi šibastimi poganjki. Ima dobro razvit površinski koreninski sistem. Listi so razporejeni navzkrižno. So eliptični ali podolgovati, enostavni in dolgi od 4 do 8 cm ter široki od 2 do 4 cm. Listi imajo 3 do 4 pare žil, ki potekajo v loku. Jeseni se listje obarva močno rdeče. Cvetovi so beli in združeni v pakobulasta socvetja po 20 do 50 skupaj. Imajo neprijeten vonj. Plodovi so črni, okrogli s premerom od 5 do 8 mm. Vsebujejo okroglo koščico. Žužkocvetka.
- 'Midwinter Fire' – starejši poganjki so oranžno-rdeči, mlajši pa rumeni.
Rdeči dren dobro uspeva na globokih, bogatih ilovnatih tleh na apnenčasti podlagi. Uspeva tudi na glinenih tleh. Potrebuje polno sonce, uspeva pa tudi v polsenci. Prenaša zimski mraz in je odporen proti onesnaženju. Ne prenaša soli.
Nezahtevna grmovnica. Obrezujemo v pozni zimi ali zgodnji pomladi.
Jeseni razmnožujemo s semeni. Pred sejanjem odstranimo seme iz jagode, ker jagoda vsebuje zaviralce kaljenja. Poleti razmnožujemo z delno olesenelimi potaknjenci.
Rdeči dren je pogosta okrasna rastlina v vrtovih. Sadimo ga predvsem zaradi cvetov in zaradi rdeče obarvanega listja jeseni. Sadimo ga v manjše skupine, samostojno ali pa kot prosto rastočo živo mejo.
Iz plodov lahko pridobivamo sok in olje.
Stik z listjem lahko povzroči kožne alergijske reakcije pri občutljivih ljudeh.
