Pušpan
Nizke žive meje iz pušpana
Pušpan ali navadni pušpan je vednozelen grm ali manjše drevo, ki doseže višino do 9 m. Debelce doseže premer do 20 cm. Krošnja je gosto raščena, koreninski sistem pa je dobro razvit. Listi so razporejeni navzkrižno. So zeleni ali rumenkasto zeleni, enostavni, jajčasti ali eliptični. Dolgi so od 1,5 do 3 cm in široki od 0,5 do 1,3 cm. Rob je gladek in spodvihan. So goli in bleščeči. Spodnja stran je svetlejša. Listi ostanejo na rastlini do 10 let. Cvetovi so zelenkasto rumeni, majhni in v skupinah. Plod je kapsula, s tremi razdelki v katerih je 3 do 6 drobnih semen. Plodovi dozorijo jeseni in ostanejo na rastlini do konca zime. Je zelo počasi rastoča grmovnica in doživi starost nekaj 100 let.
Izbor različnih sort pri pušpanu je zelo velik. Pojavljajo se barvno in oblikovno zelo raznolike sorte.
Pušpan najbolje uspeva v dobro odcedni in sveži zemlji na apnenčasti podlagi. Dobro prenaša sušo. Najbolje uspeva v senci in polsenci. Raste tudi na soncu.
Nezahtevna grmovna vrsta. Redno ga obrezujemo poleti julija. Kasnejše obrezovanje lahko vodi do poškodb listja zaradi mraza v zimskem času. Če želimo spodbuditi rast stranskih poganjkov, spomladi prirežemo poganjke na 30 cm.
Pušpan razmnožujemo s pololesenelimi potaknjenci poleti. Potikanje je zelo uspešno. Dovolj je že, da odrezane potaknjence zapičimo v zemljo in zalijemo.
Pušpan je zagotovo ena izmed najbolj uporabljanih grmovnic v formalnih vrtovih. Uporablja se za nizke žive meje, ki obrobljajo grede. Ker dobro prenaša obrezovanje, lahko z njim oblikujemo različne vzorce na gredah.
Čeprav ga najpogosteje sadimo v obliki živih mej, pa ga lahko na grede posadimo tudi posamič ali v majhne skupine. Primeren je za topiari. Dobro se obnese tudi v posodah na balkonih, terasah in v atrijih.
Les pušpana je en izmed najtežjih in najtrših lesov, kar jih najdemo v Evropi.
Listi vsebujejo eterična olja, ki imajo močan vonj. Vonj je stalno prisoten v zraku, kar je lahko moteče. V dežju se vonj okrepi.
Listi so strupeni.
