Navadna mirta

Myrtus communis
Tip rastline: 
Barva cvetov: 
bela
Čas cvetenja: 
junij
julij
avgust

Navadna mirta, Myrta communis
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), BioLib.de

Navadna mirta je do 5 m visok vedno zeleni grm. Poganjki so pokončni in štirirobi. Koreninski sistem je dobro razvit in lahko sega zelo globoko. Listi so enostavni podolgovati jajčasti ali suličasto zašiljeni, dolgi od 3 do 5 cm in široki do 1 cm. So usnjati z gladkim robom. Zgoraj so bleščeče temno zeleni, spodaj svetlo zeleni. Ker vsebujejo eterično olje, oddajajo prijeten vonj. Cvetovi so beli, posamični in do 2 cm široki. Plod je ovalna jagoda temno modre do skoraj črne barve in poprhnjena. Velika je do 12 mm in vsebuje več semen. Jagode dozorijo novembra in ostanejo na grmu do pozne zime.

Sorte: 
  • 'Leucocarpa' – jagode so bele barve.
  • 'Microphylla' – pritlikava rast.
  • 'Tarentina' – ozki majhni listi, zelo odporna proti vetru.
Rastišče: 

Navadna mirta potrebuje veliko toplote in dobro odcedna tla na apnenčasti podlagi. Potrebuje polno sonce. Dobro prenaša vročino in sušo. Mraz ji škoduje. Prenaša veter in sol. Pri nas uspeva le na Obali.

Nega: 

Nezahtevna grmovnica za nego. Dobro prenaša obrezovanje. Obrezujemo spomladi.

Razmnoževanje: 

Razmnožujemo jo s semeni s sejanjem pozno pozimi. Poleti jo lahko razmnožujemo z delno olesenelimi potaknjenci. Dobro odganja iz panja.

Uporaba: 

Mirta je okrasna rastlina v primorju. Sadimo jo lahko samostojno, v živih mejah, v skalnjake in na grede. V notranjosti Slovenije jo lahko gojimo kot lončnico, predvsem pritlikave sorte.

Iz cvetov lahko izdelujemo dišave. Listi in plodovi imajo številne zdravilne lastnosti in jih uporabljamo v ljudski medicini.

Jagode so užitne.

Les se uporablja za izdelavo drobnih predmetov in palic. Iz vej je mogoče plesti košare.

Zanimivosti: 

Mirta je v Sredozemlju simbol ljubezni in miru ter je sestavni del poročnih šopkov.