Jesenska vresa
Jesenska vresa je vednozeleni grm, ki zraste od 20 do 60 cm visoko in do 50 cm široko. Poganjki so pokončni in lahko lomljivi. Koreninski sistem se močno razraste. Listi so nameščeni navzkrižno. Dolgi so od 2 do 3 mm, enostavni in luskasti. Poleti so zelene barve, pozimi pa rjavkasto rdeče barve. Cvetovi se pojavijo konec poletja. So 3 do 4 mm dolgi, rožnate barve in v grozdastih socvetjih. Plodovi so 1,5 mm debele okrogle glavice, ki dozorijo oktobra in novembra. Žužkocvetka in vetrocvetka.
V hortikulturi se uporabljajo številne okrasne sorte. Pojavljajo se sorte s cvetovi različnih barv od bele preko rožnate, rdeče do vijolične. Nekatere sorte cvetijo zelo zgodaj, že julija, nekatere pa zelo pozno, tudi še novembra. Nekatere sorte imajo različne barve listja in imajo zato veliko okrasno vrednost. Nekatere sorte imajo rdečkasto ali rumenkasto listje, obstajajo pa tudi sorte s srebrno sivim listjem. Za namen pokrovnih rastlin se priporoča sorta 'White Lawn.'
Jesenska vresa uspeva na peščenih in ilovnatih kislih vrtnih tleh. Na apnenčastih tleh ne uspeva. Dobro uspeva na revnih tleh. Prenese nizke temperature, močno sušo in sol. Uspeva na polnem soncu in v polsenci.
Nezahtevna grmovnica. Vsako pomlad jo močno porežemo, da spodbudimo gosto rast.
Razmnožujemo s semeni in poleti z delno olesenelimi poganjki.
Jesensko vreso sadimo v skalnjake (vendar ne tiste z apnencem), za obrobke gred, kot pokrovne grmovnice in na grede. Ker preprečuje erozijo, je primerna tudi za utrjevanje brežin.
Ima zdravilne lastnosti, zato lahko iz njenih cvetov pripravimo čaj.
Primerna za kurjenje, izolacijo, izdelavo košar, metel. Iz nje je mogoče pridobivati rumeno barvilo.
Je medonosna rastlina, čeprav je med slabše kakovosti.
Koreninski sistem je gosto razraščen in preprečuje rast drugim rastlinam. Preprečuje lahko tudi rast dreves in drugih grmovnic. Zato jesenske vrese ne sadimo pod drevesa in ob druge grmovnice.
