Grmasti prstnik
Grmasti prstnik je listopadni grm, ki zraste do največ 1,5 m visoko, običajno pa le do 1 m. Grm je okroglaste oblike in pokončen. Starejši poganjki so rjavi, z njih pa se lušči skorja. Listi so gosto premenjalno nameščeni. Sestavljeni so iz 5 ali 7 eliptičnih ali suličastih lističev. Dolgi so do 3 cm in široki do 7 mm. Zgornja stran je temno zelena, spodnja pa svetlo zelena. Listi so dlakavi, pri čemer je količina do 1 mm velikih dlačic večja na spodnji strani. Cvetovi se razvijejo na koncu poganjkov. So 2 do 3 cm veliki, s 5 večnimi listi. Plod je droben slabo opazen orešek.
Poznanih je več kot 130 različnih sort.
- 'Abbotswood' – veliki rumeni cvetovi in modrikasto listje.
- 'Chelsea Star' – drobni rumeni cvetovi.
- 'Daydawn' – rožnati cvetovi.
- 'Hopleys Orange' – oranžni cvetovi.
- 'King Cup' – svetlo rumeni cvetovi podobni cvetovom navadne kalužnice.
- 'Klondike' – do 4 cm veliki rumeni cvetovi.
- 'Limelight' – bledo rumeni cvetovi s temnejšim središčem.
- 'Marian Red Robin' – rdeči cvetovi na zgornji strani in rumeni na spodnji.
- 'Pink Beauty' – vijolični cvetovi.
- 'Primrose Beauty' – bledi rumeni cvetovi, srebrnkasto listje. Dobro prirašča in bujno cveti.
- 'Sommerflor' – zlato rumeni cvetovi.
Najbolje mu ustrezajo globoka, sveža, dobro odcedna in bogata vrtna tla. Potrebuje polno sonce, uspeva pa tudi v polsenci. Sorte, ki imajo rdeče ali rožnate cvetove, sadimo na mesta, kjer so v času najmočnejšega sonca v senci, da barva ne zbledi. Brez težav prenese krajša sušna obdobja. Močan veter mu ne škoduje.
Ni zahteven glede nege. V daljših sušnih obdobjih ga po potrebi zalijemo. Z obrezovanjem odstranjujemo stare propadajoče veje. Žive veje lahko porežemo največ za dve tretjini, bolj priporočljivo pa je le za polovico.
Razmnožujemo lahko jeseni s semeni. Sorte razmnožujemo poleti z zelenimi potaknjenci in delitvijo.
Grmasti prstnik uporabljamo za nizke žive meje, kot pokrovni grm, za obrobke in v skalnjakih.
Iz listov lahko pripravimo čaj trpkega okusa.
Grm je mogoče vzgajati kot bonsaj.
