Forsitija, vrtna forsitija, hibridna forsitija
Vrtna forsitija je križanec med zeleno forsitijo (Forsythia viridissima) in previsno forsitijo (Forsythia suspensa var. fortunei). Je listopadni grm, ki zraste od 2 do 4 m visoko. Krošnja je redka, rast poganjkov pa je pokončna. Poganjki so olivno rumene barve in posuti z lenticelami. Listi so nasprotno nameščeni, enostavni, z nažaganim listnim robom na zgornji polovici, podolgovato jajčaste ali suličaste oblike. Dolgi so do 12 cm. Zgornja listna ploskev je temno zelena, spodnja pa svetlo zelena. Jeseni se listje običajno obarva nekoliko vijolično. Cvetovi so rumeni, posamezno ali v skupinah po dva ali tri. Široki so od 3 do 6 cm. Razvijejo se na enoletnih in dvoletnih poganjkih. Plod se običajno ne razvije. Žužkocvetka.
- 'Arnold Dwarf' – pritlikava rast, bledo rumeni cvetovi.
- 'Beatrix Farrand' – veliki rumeni cvetovi.
- 'Gold Tide' – veliko cvetov, jeseni se listje obarva rumeno.
- 'Lynwood' – povešeni poganjki, veliki rumeni cvetovi.
- 'Karl Sax' – cvetovi z oranžnimi črtami v cvetnem vratu, usnjati listi, ki se jeseni obarvajo rdeče.
- 'Spring Glory' – listi se jeseni obarvajo vijolično.
Uspeva v vseh vrstah vrtnih tal. Nekoliko slabše uspeva na zelo apnenčastih tleh. Najraje ima globoka in rahla tla. Za bujno cvetenje potrebuje polno sonce, uspeva tudi v polsenci. Dobro prenaša nizke temperature in onesnažen zrak.
Forsitija je nezahtevna glede nege. V sušnih poletnih dneh jo po potrebi zalivamo. Obrezujemo tako, da spodbujamo tvorbo enoletnih poganjkov. Po cvetenju odstranjujemo dvoletne in starejše poganjke.
Razmnožujemo poleti z neolesenelimi potaknjenci.
Vrtna forsitija je zelo priljubljena okrasna grmovnica zaradi svojega zgodnjega cvetenja. Sadimo jo lahko v manjših skupinah ali posamično. Posamezne grme lahko posadimo v strižene žive meje, kjer bodo poskrbeli za lepši videz spomladi. Primerna je za zakrivanje zidov.
Hibridno forsitijo so prvič našli leta 1878 v botaničnem vrtu Göttingen v Nemčiji.
