Črni trn
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), BioLib
Črni trn je listopadni grm, ki zraste do 4 m visoko, v redkih primerih pa se lahko razvije v do 5 m visoko drevo. Raste zmerno hitro. Na vejah so kratki poganjki, ki se preobrazijo v trde trne. Koreninski sistem je plitev, a dobro razraščen. Listi so enostavni, jajčasti ali eliptični in podolgovati. Dolgi so do 6 cm in široki do 2,5 cm. Listni rob je močno napiljen. Grm se olista po cvetenju. Cvetovi so beli, kratkopecljati in dišeči. Koščičasti plodovi so trnulje, veliki do 1,5 cm in užitni. Dokler se nekaj noči temperature ne spustijo pod ledišče, so trpko-kislega okusa. So temno modre in sivkasto poprhnjene.
'Plena' – beli gosti vrstnati cvetovi.
'Purpurea' – rdeči listi in rožnati cvetovi.
'Variegata' – listi so belo obrobljeni.
Črni trn uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Najbolje mu ustrezajo globoka, zračna in bogata tla. Prenese tudi revna tla. Suša mu ne škoduje. Dobro prenaša veter, nizke zimske temperature in onesnažen zrak. Potrebuje polno sonce.
Je nezahtevna rastlina. Po potrebi ga obrezujemo poleti. Napadajo ga uši in gosenice.
Razmnožujemo s semeni ali pa neolesenelimi potaknjenci v zgodnjem poletju.
Črni trn se uporablja predvsem za žive meje. Zaradi trnov dobro preprečuje vstop ljudem in večjim živalim.
Iz plodov izdelujemo marmelado, sokove, žganje in druge alkoholne pijače. Plodovi in cvetovi imajo številne zdravilne lastnosti.
