Brogovita

Viburnum opulus
Tip rastline: 
Barva cvetov: 
bela
Čas cvetenja: 
maj
junij

Brogovita, Viburnum opulus
Slika: Flora von Deutschland Österreich und der Schweiz (1885), BioLib.de
 

Brogovita je listopadni grm, ki zraste do 5 m visoko in do 5 m široko. Veje so pokončne, debelca pa lahko dosežejo do 15 cm. Koreninski sistem je površinski, a dobro razvit. Skorja je rumenkasto rjava in posuta z lenticelami. Listi so dlanasto krpati s tremi krpami in navzkrižno razporejeni. Listi so veliki do 12 cm. Listni rob je nazobčan. Jeseni se obarvajo lepe rumene do temno rdeče barve. Beli cvetovi so združeni v pakobule široke do 10 cm. Na zunanjem robu so večji sterilni cvetovi. Plod je rdeč in vsebuje koščico. Žužkocvetka.

Sorte: 
  • 'Aureum' – listi so rumenkaste barve.
  • 'Compactum' – čokate rasti, zraste do 1,5 m visoko in široko, listi imajo 3 ali 5 krp.
  • 'Xantocarpum' – plodovi so jeseni temno rumeni ali oranžni, listi se jeseni obarvajo rožnato.
Rastišče: 

Brogovita zahteva dobro odcedna in stalno vlažna tla, sicer pa uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Ustrezajo ji tako sončna kot tudi senčna rastišča. Spomladi ji bolje ustreza rastišče, kjer je zaščitena pred zgodnjim jutranjim soncem. Dobro prenaša mraz

Nega: 

Nezahtevna grmovnica. Po cvetenju odstranimo propadle poganjke in nekaj starejših poganjkov. Dobro prenaša pomlajevanje.

Razmnoževanje: 

Jeseni jo lahko razmnožujemo s semeni, poleti pa z neolesenelimi potaknjenci.

Uporaba: 

Brogovito sadimo v vrtove zaradi cvetov, plodov in lepo obarvanega listja v jesenskem času. Sadimo jo v manjše skupine, kot prosto rastočo živo mejo ali pa ob drevesa, da zakrijemo debla. V naravi tvori gozdni rob. Ker ima dobro razvit koreninski sistem, je primerna tudi za brežine, kjer preprečuje erozijo.

Plodove lahko skuhamo in uporabimo namesto brusnic.

Opozorila: 

Surovi plodovi niso užitni. Povzročajo bruhanje in diarejo.