Beli dren, sibirski dren
Beli dren zraste do 3 m visoko. Je bujno rastoči listopadni grm. Poganjki so močni in značilno svetlo rdeče barve. Listi so navzkrižno razporejeni, enostavni, jajčasti ali eliptični. Dolgi so od 4 do 8 cm. Imajo 5 do 6 parov žil, ki potekajo v loku. Zgornja listna ploskev je zelena, spodnja pa modrikasta. Listi jeseni pordečijo. Drobni rumenkasto beli cvetovi so združeni v do 5 cm velika češuljasta socvetja. Plodovi so veli ali modrikasti in okrogli. Dozorijo ob koncu poletja. Žužkocvetka.
- 'Elengatissima' – belo obrobljeni listi.
- 'Gouchaultii' – rahlo rožnati listi z rumenimi robovi.
- 'Kesselringii' – temno škrlatno rdeči poganjki.
- 'Sibirica' – živo rdeča barva poganjkov.
- 'Spaethii' – široko rumeno obrobljeni listi.
Beli dren dobro uspeva v vseh vrstah vrtne zemlje. Rad ima nekoliko bolj sveža tla, obdrži pa se tudi na slabo odcednih tleh. Uspeva na polnem soncu ali v polsenci.
Zmerno gnojimo, sicer nezahtevna grmovnica. Sorte, ki jih gojimo zaradi barve poganjkov, vsako leto v zgodnji pomladi porežemo do 5 cm nad tlemi. Redno odstranjujemo koreninske poganjke.
Razmnožujemo z neolesenelimi potaknjenci jeseni ali olesenelimi potaknjenci jeseni in pozimi.
Beli dren je lepa okrasna grmovnica, ki jo sadimo po vrtovih. Sadimo jo posamično ali v manjših skupinah.
Primeren je za utrjevanje bregov potokov.
Seme vsebuje okoli 30 % olja.
