Amorfa
Amorfa je listopadni redko razraščen listopadni grm, ki zraste od 2,5 do 4 metre visoko in do 4 metre v širino. Je srednje hitro rastoča grmovnica, ki doseže svojo končno velikost v 10 do 20 letih. Ima dobro razvit koreninski sistem, ki izboljšuje tla z dušikom. Poganjki so najprej goli, kasneje pa ogolijo. Listi so premenjalno razporejeni in lihopernato sestavljeni iz do 29 jajčastih ali eliptičnih podolgovatih lističev. Listi so dolgi do 30 cm, lističi pa do 4 cm. Cvetovi vijolične ali rdečkaste barve so na koncu poganjkov združeni v dvojne grozde. Dišijo po vanilji. Plod je strok, dolg do 1 cm z enim semenom.
- 'Albiflora' – beli cvetovi.
- 'Crispa' – zviti listi.
- 'Lewisii' – zelo ozki listi.
- 'Pendula' – povešave veje, krošnja v obliki zvona.
Dobro uspeva v lahkih peščeni tleh. Prenaša tudi občasno višjo talno vlago. Ustrezajo ji topla rastišča, vendar dobro prenaša nizke zimske temperature. Uspeva na polnem soncu ali polsenci.
Nezahtevna za nego. Dobro prenaša sušo. Po potrebi obrezujemo zgodaj pomladi. Ne napadajo je žuželke in bolezni.
Amorfo razmnožujemo jeseni s semeni, ki jih pred setvijo za 12 ur namočimo v toplo vodo. Spomladi razmnožujemo s koreninskimi poganjki, ki jih izkopljemo in posadimo na novo mesto.
Amorfa je okrasna grmovnica, ki jo sadimo na robove gred. Raste lahko tudi samostojno. Ker ima dobro razvit koreninski sistem, je primerna za sajenje na brežinah. Zaradi simbioze z bakterijami
Daje kakovostni med, zato jo čebele rade obiskujejo.
Amorfa ima na celotni površini posebne žleze, ki izločajo neke vrste naravni insekticid. Žuželke je zaradi tega ne napadajo.
Rastlina vsebuje alkaloide in je strupena za živino.
Amorfa je zelo trdoživa. Ko jo enkrat posadimo, jo bomo zelo težko odstranili, saj se širi s poganjki iz korenin. Kjer uide v naravo, je močno invazivna vrsta in izpodriva avtohtono rastlinstvo.
