Bukev

Fagus sylvatica

Tip rastline:

Barva cvetov:

zelena

Čas cvetenja:

april

maj

Bukev, Fagus sylvatica
Slika: Flora Batava of Afbeelding en Beschrijving van Nederlandsche Gevassen, XVI. Deel. (1881), BioLib.de

Bukev je listopadno drevo, ki zraste do 45 m in doseže premer debla do 80 cm. Čeprav je gradnik velikega dela naših gozdov, pa jo lahko sadimo tudi v večjih vrtovih in parkih, predvsem njene okrasne sorte. Koreninski sistem je srčast z močnimi stranskimi koreninami in šibkimi vertikalnimi. Skorja na deblu in vejah je v mladosti sivorjava, s starostjo pa postane siva. Brsti so rjave barve, vitki, ošiljeni in gladki, 1,5 do 3 cm dolgi in premera do 4 mm. Cvetni popki so debelejši. Listi so 3 do 5 cm široki in 6 do 10 cm dolgi, podolgovato jajčasti s celim listnim robom. Zgornja površina je temno zelena in bleščeča, spodnja pa svetlozelena. Mladi listi so dlakavi. Moški cvetovi so v okroglih in dolgopecljatih mačicah dolgih 2 do 5 cm s po 20 cvetovi. Iz plodnice se razvije okoli 1,5 cm dolg in trirobi orešek – bukov žir.

Sorte:

Obstaja več kot 70 različnih sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki rasti, barvi listja, obliki listja, velikosti itd.

'Albovariegata' – listna površina zelena in bela, listni rob bel.
'Asplenifolia' – pojavljajo se listi različnih oblik, vsi pa so krpati in ožji od osnovne oblike; počasna rast.
'Black Swan' – povešavi poganjki, veje temno rdeče barve, listi temno rjavo-rdeče barve.
'Cristata' – krpasti listi, ki rastejo tesno skupaj na vejah in dajejo videz majhnih grmičkov; suhi listi ostanejo na vejah preko zime.
'Cuprea' – v poznem poletju in jeseni listi postanejo bakrene barve.
'Dawyck' – stebrasta rast, krošnja je redko širša od 3 m in doseže višino do 30 m; primerna za manjše vrtove.
'Dawyck Gold' – stebrasta rast, listi spomladi rumeni.
'Laciniata' – nažagan listni rob, počasna rast.
'Latifolia' – zelo veliki listi dolgi do 15 cm in široki do 12 cm.
'Luteovariegata' – zelo gosta krošnja, listi imajo zlatorumen ali svetlozelen pas nepravilnih oblik.
'Pendula' – povešava rast;
'Purpurea' – zgornja listna površina zeleno-rdeča, spodnja zelena.
'Purpurea Nana' – temno rdeči listi, pritlikava rast (do 3 m visoko).
'Purpurea Pendula' – listi enaki kot pri 'Purpurea,' povešava rast.
'Purpurea Tricolor' – valoviti, asimetrični in nekoliko narebreni listi temno zeleni ali rdečezelene barve z rdečkastim, rožnatim ali belim listnim robom, ki lahko sega globoko v listno površino.
'Rohanii' – veliki krpati listi, stranske listne žile izrastejo iz lista in tvorijo nove liste.
'Spaethiana' – temnordeči listi, doseže manjšo višino kot osnovna vrsta.
'Sprotte' – nekateri listi imajo polovico površine bele, polovico zelene.
'Swat Magret' – listi zelo veliki, dolgi do 20 cm in široki do 16 cm, temnordeče barve.
'Tabuliformis' – nizka in ploščata krošnja premera do 5 m, deblo je visoko od nekaj centimeterov do 5 metrov.
'Tortuosa' – krošnja v obliki polkrogle ali širokega stožca, skrivenčena rast vej, videti kot grm, nizka rast.
'Zlatia' – veliki ovalni listi z dlakavim listnim robom, ki so v mladosti zlatorumeni in bleščeči.

'Asplenifolia'

'Purpurea Nana'

Rastišče:

Uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Najbolje uspeva na svežih in globokih, rahlih in odcednih, s kalcijem in humusom bogatih tleh. Slabo uspeva na plitvih, peščenih, revnih, težkih ilovnatih ali močvirnih tleh. Slabo uspeva tudi v mestnem okolju in ne prenaša onesnaženja. Uspeva na polnem soncu, polsenci in v senci. Senco dobro prenaša. Slabo prenaša sušo. Prenaša nizke zimske temperature. Občutljiva na močan veter.

Nega:

Nezahtevna. Po potrebi odstranjujemo poškodovane veje. Če jo uporabimo za živo mejo, jo redno obrezujemo.

Razmnoževanje:

Razmnožujemo s semeni, potaknjenci, grebeničenjem in cepljenjem.

Uporaba:

Bukev je veliko drevo in jo zato uporabljamo samo v res velikih vrtovih in v parkih. Izjema so sorte, ki imajo nižjo rast ali pa tvorijo zelo ozko krošnjo. Sadimo jo posamično ali pa v skupinah. Uporabljamo jo za odprto krajino, drevorede v odprti krajini, večje parke, notranja dvorišča in parkirišča. Z njo lahko utrjujemo nasipe in pobočja, jo uporabljamo kot zaslon pred nezaželenimi pogledi, bleščanjem žarometov, hrupom vetrom in kot zaščito pred erozijo.

Lahko jo uporabimo za živo mejo in dobro prenaša obrazovanje.

Mlado listje uporabljamo za pripravo solat ali pa ga uživamo surovega.

Les uporabljamo za kurjavo, za izdelavo pohištva, parketa, vezanih plošč, lesne volne, viskoze, oglja, furnirja, metanola, acetona in za nekatere snovi, ki jih uporablja farmacevtska industrija.

Iz žira je mogoče pridobivati olje.

Zanimivosti:

Žir je hrana 26 vrstam ptic in 17 vrstam sesalcev.

Opozorila:

Večje količine zaužitega žira lahko povzročijo zastrupitev.