Sončnica
Sončnica je enoletnica, ki zraste do 3 metre visoko. Korenine požene do 2 metra globoko izjemoma tudi do 3. Steblo je močno in dlakavo. Zeleni listi so srčasti, dolgi do 40 cm in široki do 35 cm. Listni rob je nažagan. Cvetovi, ki so v resnici socvetja tudi z več kot 15.000 cvetovi, so rumene barve s temnim osrednjim delom. Žužkocvetka. Privlači ptice in parazitske osice.
Na trgu so številne sorte, ki se uporabljajo v okrasne in industrijske namene. Za okrasne namene je mogoče kupiti pritlikave sorte.
- 'Ms Mars' - Cvetovi rožnato rdeče barve, lističi, ki obdajajo socvetje pa so na začetku in koncu svetlejši,
- 'Claret' – cvetovi so rdeče-rjavi s premerom okoli 15 cm,
- 'Pastiche' – cvetovi so v odtenkih svetlo in temno rumene, oranžne in rdeče.
Sončnica uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, ki pa morajo biti dovolj globoka, odcedna in vlažna. Potrebuje nevtralna ali alkalna tla, na kislih ne uspeva. Uspeva na revnih tleh, vendar ima raje s hranili bogata tla. Potrebuje polno sonce, uspeva pa tudi v polsenci. Suše ne prenaša v mladosti in med cvetenjem.
Mlade rastline potrebujejo zaščito pred polži. V mladosti in med cvetenjem skrbimo, da so tla stalno vlažna.
Sončnico razmnožujemo s semeni spomladi. Semena naberemo jeseni in jih preko zime shranimo na suhem in hladnem mestu. Kaljiva ostanejo več let. Sejemo jih zgodaj spomladi na setvene pladnje v rastlinjaku ali na prosto, ko minejo spomladanske pozebe.
Sončnico sadimo na grede v večjih ali manjših skupinah, za obrobke in tudi v posode. Sadimo jo zaradi cvetov in listja. Ne sadimo je vsako leto na isto mesto, temveč z njo kolobarimo. Nagnjena je k temu, da zavira rast drugih rastlin, zato je običajno ne kombiniramo z drugimi cvetlicami.
Uporabljamo za rezano cvetje.
Čaj iz listov se uporablja za zniževanje povišane temperature, zdravljenje malarije in bolezni pljuč.
Iz semen se pridobiva olje.
Iz stebel je mogoče izdelovati papir. Suha stebla dobro gorijo, pepel pa je s kalijem bogato gnojilo. Iz cvetov se pridobiva rumeno barvilo.
Sončnica med cvetenjem proizvede največ nektarja med 10. in 14. uro. Cvetovi se obračajo v smeri sonca od vzhoda proti zahodu. Ponoči ali zgodaj zjutraj se obrnejo na vzhod.
Sončnica izvira iz Severne Amerike. Kot kulturno rastlino so jo začeli uporabljati okoli leta 2600 pr. n. št. na območju Mehike.
Sončnica iz korenin izloča snovi, ki preprečujejo rast drugih rastlin.
Cvetni prah sončnic povzroča alergijo.
