Boraga, boreč
Slika: Flora Batava of Afbeeldingen en Beschrijving von Nederlandsche gewassen, XII. Deel. (1865), BioLib.de
Boraga je grmičasta enoletnica, ki zraste do 80 cm visoko. Koreninski sistem je dobro razvejan. Stebla so krepka in dlakava. Listi so izmenično nameščeni, enostavni, podolgovato ovalni in dolgi od 5 do 15 cm. Cvetovi so modri, lahko pa so tudi vijolični. Imajo 5 cvetnih listov trikotne oblike. Žužkocvetka. Privlači žuželke.
- 'Alba' – beli cvetovi.
- 'Variegata' – modri cvetovi, listi rumeno-belo pisani.
Boraga uspeva v vseh vrstah vrtnih tal. Čeprav prenaša s hranili revna tla, pa najbolje uspeva v bogatih apnenčastih tleh. Potrebuje stalno talno vlago, vendar pa morajo biti tla dobro odcedna. Potrebuje polno sonce.
Sejemo aprila.
Primerna za mešane kulture s kumarami, paradižnikom, zeleno, bučkami, rdečo peso in jagodami.
Pred sejanjem močno pognojimo s kompostom, nato gnojenje ni potrebno. V sušnih obdobjih redno zalivamo.
S semeni aprila in maja. Ne prenaša presajanja. Pogosto se po vrtu širi sama.
Borago uporabljamo na okrasnih gredah z enoletnicami zaradi lepih cvetov in dolgega cvetenja. Primerna je za sejanje v zeliščnem in zelenjavnem vrtu. Lahko jo posejemo ob zidovih. Če pustimo, da dozorijo semena, se bo vsako leto zasejala sama.
Borago uporabljamo kot začimbo. Nabiramo mlade liste in cvetove, ki jih uporabljamo sveže ali posušene. Posušene liste ne hranimo dlje kot eno leto. Dodajamo jih solatam, jedem iz kumar, ribjim jedem, jajčnim jedem, krompirju, skuti, gobam, različnim sokovom in drugim poletnim osvežilnim pijačam.
Izvlečki iz borage se uporabljajo za zdravljenje depresije, delujejo odvajalno, čistijo kri, se uporabljajo za zdravljenje ledvičnih kamnov.
Iz cvetov je mogoče pridobiti modro barvilo, ki se ob stiku s kislinami spremeni v vijolično.
Ne prenaša presajanja in je občutljiva na posege v območje korenin.
