Mnogolistni volčji bob
Mnogolistni volčji bob je zelnata trajnica, ki zraste do 1,5 m visoko. Izrašča iz trajne korenike. Listi so dlanasto sestavljeni iz 9 do 17 lističev, ki so dolgi do 15 cm. Nad listi se razvije pokončno grozdasto socvetje višine do 50 cm. V socvetju je do 80 cvetov, ki pa se ne odprejo vsi sočasno. Odpirajo se od spodaj navzgor. Iz cvetov se razvijejo dlakasti stroki dolgi do 6 cm, v katerih so okroglasta siva semena s temnimi madeži. Nezreli stroki so zelene barve, ko pa dozorijo, se posušijo in porjavijo. Žužkocvetka. Večinoma oprašujejo čmrlji.
Najbolj razširjeni so t.i. Russelovi križanci, ki jih je vzgojil angleški žlahtnitelj Russel. Njegovi križanci večinoma niso modri.
Mnogolistni volčji bob uspeva na peščenih in ilovnatih vrtnih tleh, ki morajo biti dobro odcedna. Zelo dobro se obnese na revnih tleh. Ne uspeva na kislih tleh in slabo prenaša mokra tla. Prenese zelo nizke zimske temperature. Tla bogati z dušikom.
Nezahtevna rastlina. Napadajo jo polži in uši. Ne prenaša posegov v območje korenin.
Razmnožujemo s semeni spomladi. Semena pred sejanjem za en dan namočimo v mlačni vodi. Vzkalijo v 14 dnevih. Sejančke presadimo v lončke. Sredi poletja jih presadimo na stalne grede.
Mnogocvetni volčji bob je zelo privlačna in priljubljena okrasna trajnica, zaradi zelo privlačnih cvetov in zanimivega videza listov. Sadimo ga na grede s trajnicami za ozadje ali v manjših skupinah. Primeren je tudi za gozdni vrt. Uporabljamo ga lahko za obrobke. Zelo dober učinek dosežemo, če ga posadimo v večjo posodo, ki jo namestimo na rob terase ali na dvorišče.
Ker bogati zemljo z dušikom, ga uporabljamo za zeleno gnojenje. Ima ugoden učinek na druge rastline, če ga sadimo skupaj z njimi.
Izvira iz Severne Amerike, kjer uspeva vse do 2900 metrov nadmorske višine.
Celotna rastlina je strupena. Najbolj strupena so semena.