Španske lazarje učinkovito zatiramo le s pobiranjem
Španski lazar (Arion vulgaris), polž oranžno rjave barve brez hišice, povzroča na zelenjavnih vrtovih veliko škodo. Je zelo požrešen in v tek mu gre različna zelenjava, prav tako pa tudi trajnice in enoletnice. Nasveti za njegovo zatiranje so številni, učinkovitost metod pa je običajno zelo nizka. Raziskovalka z Univerze Aarhus na Danskem, je ugotovila, da je edini res učinkoviti način, ročno pobiranje.
Španske lazarje ročno pobiramo in jih uničimo. Najbolje jih je nabirati zjutraj v rosi ali pa takoj po dežju, ko so najbolj aktivni. Ti polži niso avtohtoni, zato jih ne spuščamo v naravo. Pomembno je, da jih nabiramo spomladi, dokler so še majhni in ne odložijo jajčec. Jajčeca odlagajo avgusta in septembra, nekateri, ki hitro odrastejo pa že junija in julija.
Druga možnost relativno uspešnega zatiranja je uporaba drobnih briketov ali zrnc železovega fosfata, ki je polžem strupen. Kupimo jih lahko v vseh vrtnarskih centrih in zadružnih trgovinah, na voljo pa so izdelki več različnih proizvajalcev. Običajno so modre ali zelenkaste barve. Problem tega sredstva je, da uniči tudi druge polže, ki jih morda ne želimo uničiti, saj so zaradi njih v vrtu ptice in žuželke, ki se z njimi hranijo.
Druge oblike zatiranje španskih lazarjev niso učinkovite, ali pa je njihova učinkovitost zelo majhna. Popularno nastavljanje pasti s pivom (kozarci s pivom zakopani v tla), se ne obnesejo, ker je v vrtu preveč druge hrane in le majhno število španskih lazarjev se bo ujelo.
Število španskih lazarjev je največje v toplih in vlažnih letih in v letih z milimi zimami. Tudi suša tem polžem ne škoduje pretirano in jo dobro prenesejo. Najbolj učinkovita je zmrzal. Španskih lazarjev je manj v letih z zelo mrzlimi zimami.
