Bučke, jedilne buče
Bučka je plazeča ali vzpenjava enoletnica. Poganjki so dolgi do 10 m, dnevno pa lahko zrastejo do 14 cm. Srčasti listi so na dolgih pecljih. Listi so zelo veliki. Opore se oprijemajo z listi. Cvetovi so rumeni, premera od 7 do 10 cm. Na posamezni rastlini so ločeno moški in ženski cvetovi. Proizvedejo zelo veliko nektarja, ki privabi večje količine čebel in čmrljev. Oblika, barva in velikost plodov so odvisni od sorte. Sorte bučk se med seboj najbolj ločijo po plodovih. Plod je jagoda – bučka, - ki je lahko podolgovate, hruškaste ali okroglaste oblike. Običajno so bučke velike od 15 do 40 cm. Semena so ploščata, svetla, ovalna ali oglata.
Sortna pestrost pri jedilnih bučah je zelo velika. Med seboj se razlikujejo po barvi in obliki plodov. Plodovi so lahko beli, zeleni, oranžni, zeleno-rjavo pisani. Teža plodov pri nekaterih sortah lahko preseže 30 kg. Rekordne buče so imele premer preko en meter in težo nekaj sto kilogramov.
Nekatere sorte se uporabljajo v okrasne namene, saj plodovi niso užitni. Te sorte imajo plodove zelo različnih oblik, ki so lahko barvno zelo pestri. Nekatere sorte imajo dvobarvne plodove.
Bučke so rastline toplih predelov, zato za rast potrebujejo temperature med 18 in 27 stopinjami Celzija. Uspevajo na vseh vrstah vrtnih tal. Tla morajo biti dobro odcedna. Bolj jim ustrezajo kisla tla, na alkalnih tleh slabše uspevajo. Potrebujejo polno sonce, prenesejo pa tudi polsenco. Zime ne preživijo na prostem.
Jedilne buče se dobro ujamejo s fižolom in radičem, ne ujamejo pa se s krompirjem.
Sortam, ki se vzpenjajo, postavimo oporo in jih nanje privežemo. Proti koncu rastne sezone odščipnemo rastne vršičke. Redno gnojimo z gnojili, bogatimi s kalijem in zalivamo.
Mlade bučke moramo zaščititi pred polži. Rastline napadajo nekateri virusi in žuželke.
Plodove redno pobiramo, saj to spodbuja tvorbo novih plodov.
Bučke razmnožujemo s semeni. Sadimo jih spomladi na stalna mesta, ko minejo spomladanske slane. Semena sadimo 2 do 4 cm globoko. Sorte, ki imajo grmičasto rast, sadimo 90 do 100 cm narazen, plazeče sorte pa 150 do 200 cm narazen. Sem potrebuje za kaljenje vsaj 13 stopinj Celzija. Kali okoli 14 dni.
Bučke nabiramo, ko so dolge 10 cm ali več, odvisno od sorte. Starejši plodovi imajo osrednji del neprimeren za uporabo in ga odstranimo. Režemo s kratkim pecljem, da spodbudimo cvetenje in rast novih plodov.
Nabrane bučke lahko shranimo za dlje časa. Shranjujemo jih pri temperaturi okoli 10 stopinj Celzija in visoki zračni vlažnosti. Nekatere sorte zdržijo nekaj mesecev. Bučke lahko očistimo, narežemo na kolobarje ali kocke in zmrznemo.
Plodove uporabljamo kuhane za pripravo številnih zelenjavnih jedi. Pestrost receptov je zelo velika in jedilne buče lahko uporabljamo za različne juhe, kolače, omake, priloge in druge jedi. Ker okus bučk ni močan, se pogosto uporabljajo kot osnova za različne jedi.
Semena lahko zmeljemo in jih dodamo kruhu. Semena lahko spražimo in jih uživamo. Iz semen je mogoče pridobivati olje. Semena vsebujejo 34 do 54 % olja.
V medicini se bučke uporabljajo za zdravljenje okužb z nekaterimi zajedavci, bolezni prostate in sečil ipd. Listi se uporabljajo za blaženje opeklin.
Kalčki so strupeni.
