Belgijski radič, vitlof
Belgijski radič ali vitlof je kultivar cikorije. Listi so podobni regratovim listom in dolgi do 20 cm in široki do 15 cm.
Belgijski radič uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Potrebuje dobro odcedna in rodovitna vrtna tla, ki so neprestano vlažna in na sončnem mestu ali v polsenci. Najbolj mu ustrezajo temperature med 15 in 20 stopinjami Celzija.
Belgijski radič redno zalivamo. Grede gnojimo s kompostom. Redno odstranjujemo plevel in poskrbimo za zaščito pred polži.
Na prosto ga sejemo spomladi ali na začetku poletja. Sejančke razredčimo tako, da je med njimi 20 do 30 cm prostora.
Razmnožujemo s semeni od marca do junija.
Nabiramo sveže zelene liste, ki pa so grenki. Sicer vitlof silimo, da ustvari bele štruce, ki jih nato uživamo v obliki različnih jedi. Najenostavnejše je siljenje na gredi, ki pa ni uspešno, kjer so zime mrzle. V začetku zime porežemo liste 2 do 3 cm nad tlemi in jih prekrijemo s 15 do 20 cm visokim kupom zemlje. Ko listi pokukajo iz tal (po 8 do 12 tednih), poberemo štruce, ki se razvijejo v zemlji. V večjem delu Slovenije, kjer so zime mrzle, jeseni izkopljemo korene z listi iz tal. Liste porežemo na 2 do 3 cm in koren na dolžino 20 cm. Korene posadimo v zabojčke ali posode z mešanico komposta in vrtne zemlje, ki jih pokrijemo z drugim zabojčkom ali posodo. Za pokrivanje lahko uporabimo tudi kartonsko škatlo. Pomembno je, da naredimo popolno temo. Shranimo jih v prostoru, kjer je temperatura med 10 in 18 stopinjami Celzija in skrbimo, da je zemlja stalno vlažna. Po 3 do 4 tednih nastale štruce porežemo in jih uporabimo pri pripravi različnih jedi.
Način gojenja belgijskega radiča s siljenjem so po naključju odkrili v petdesetih letih 19. stoletja v Belgiji.
