Pritalni ozon škoduje rastlinam, živalim in ljudem

V poletnem času, ko so zunaj temperature zelo visoke, pogosto v medijih zasledimo obvestila o nevarnosti ozona. Ozon je plin brez vonja, ki ga ne opazimo, čeprav je bledo modre barve. Visoko nad nami v stratosferi ima pomembno vlogo, saj Zemljo ščiti pred nevarnimi ultra vijoličnimi žarki. Kadar se pojavi pri tleh, škodljivo vpliva na živa bitja.

Ozon je plin, sestavljen iz treh atomov kisika. Je nestabilen in močan oksidant, ki ga uporabljamo za razkuževanje. Ozon, ki je od 9 do 50 km visoko v stratosferi, je koristen in nas ščiti pred UV žarki. Nastaja z razpadom kisikovih molekul pod vplivom UV svetlobe. Nekaj ga nastane tudi ob nevihtah pri razelektritvah (strele).

Pri tleh nastaja ozon na dva načina. En, manj pomemben način, vendar nevaren za zdravje, je iskrenje krtačnih elektromotorjev in pri delovanju nekaterih naprav, ki uporabljajo visoko napetost, kot so laserski tiskalniki, fotokopirni stroji in varilni aparati. Ta ozon je nevaren, če nastaja v zaprtih prostorih, sicer pa nima pomembnega vpliva.

Najbolj pomemben vir nevarnega pritalnega ozona je onesnaženje z dušikovimi oksidi in hlapnimi organskimi spojinami. Dušikovi oksidi nastajajo pri delovanju motorjev z notranjim izgorevanjem in pri gorenju. Poleti, ko je največ težav s pritalnim ozonom, je glavni vir dušikovih oksidov promet. Hlapne organske spojine izvirajo iz izhlapevanja bencina, barv, razredčil in drugih kemikalij. Pod vplivom UV svetlobe in visokih poletnih temperatur zraka se hlapne organske spojine in dušikovi oksidi medsebojno vežejo, pri tem pa nastane ozon.

Ozon ima negativen vpliv na ljudi, živali in rastline. Prevelike koncentracije ozona najbolj občutijo ljudje, ki imajo bolezni dihal in krvnega obtoka. Ozon povzroča vnetja dihalnih poti, sili na kašelj, povzroči bolečino v prsih, draženje v nosu in sapniku in lahko poslabša astmo, emfizem in bronhitis. Daljša izpostavljenost prevelikim koncentracijam ozona lahko povzroči poškodbe pljuč.

Ozon škoduje rastlinam. Vpliva na dihanje rastlin in zavira proces fotosinteze. Rastline, prizadete zaradi ozona, spremenijo barvo listov, ki se počasi posušijo in odpadejo. Odpornost rastlin na ozon je različna. Najbolj so občutljivi iglavci in nekatere vrtnine.

Rastlin ne moremo zaščititi pred ozonom, lahko pa pomagamo sebi. Na vrtu in v naravi se ne gibljemo v popoldanskih urah v poletnem času, ko so temperature nad 30 stopinj Celzija in je nebo jasno. Ob takem vremenu bodimo v popoldanskih urah v notranjih prostorih, kjer je koncentracija ozona bistveno nižja. Šele zvečer, ko začne sonce zahajati, se bodo začele koncentracije zmanjševati in takrat gremo lahko na vrt. Takrat bo tudi minila najhujša vročina in delo na vrtu bo prijetnejše. Stanovanja in hiše zračimo zgodaj zjutraj ali dopoldne. Deževno in oblačno vreme zavre nastajanje ozona.

Koncentracije ozona so višje na višjih nadmorskih višinah, zato izlet v planine ne pomaga, lahko celo poveča izpostavljenost. Ker se ozračje premeša, izpostavljenost ozonu ni bistveno manjša, če gremo v gozd ali na podeželje. Koncentracije ozona so nekoliko nižje v mestih in ob glavnih prometnicah, ker se ozon veže z dušikovim monoksidom, ki nastaja pri delovanju avtomobilskih motorjev.

Koncentracije ozona v Sloveniji so poleti nižje, kadar piha vzhodni ali severni veter. Drugače pa je ob jugozahodnem vetru. Takrat prinese onesnaženje iz Padske nižine in koncentracije ozona so zelo visoke na Primorskem.