Rabarbara
Rabarbara je trajno zelišče, ki zraste od 30 do 100 cm visoko in do 150 cm široko. Ima močne in mesnate korenine. Spomladi razvije srčaste liste na dolgih zelenih ali rdečih pecljih. Listna površina je svetleča. Cvetovi so belkasto rumeni v majhnih socvetjih. Jeseni se razvijejo oreški.
- 'Holsteiner blut' – stebla rdeče barve z rdečim mesnatim delom.
- 'The Sutton' – stebla zelena z zelenim mesnatim delom.
Rabarbara uspeva na vseh vrstah rahlih vrtnih tal, ki so globoka, bogata s hranili in humozna. Potrebuje sveža tla na senčnem ali polsenčnem mestu. Dobro prenaša nizke zimske temperature.
Ker se močno razraste, sadimo na razdalji 80 cm. Vsako pomlad izdatno pognojimo s kompostom ali hlevskim gnojem. Ko se pojavijo nastavki cvetov, jih odstranimo, da povečamo pridelek stebel.
Razmnožujemo s semeni, vendar je ta postopek dolgotrajen in ne vedno najbolj uspešen. Zato običajno razmnožujemo z delitvijo spomladi.
Rabarbaro sadimo na zeliščne grede ali na samostojne grede. Posadimo jo lahko tudi na zelenjavni vrt. Posamezni rastlini namenimo dovolj prostora, da se nemoteno razvija. Rabarbaro lahko posadimo tudi na manjše okrogle grede sredi trate, kjer bo kot otoček, ki bo privlačil poglede. Najbolj zanimive so sorte z rdečimi stebli, ki so zelo privlačne na pogled.
Nabiramo zgolj stebla listov. Nabiramo jih do konca junija. Stebel ne režemo, temveč jih odtrgamo. Pri vsakem nabiranju pustimo nekaj listov, da si rastlina lahko opomore. Z nabranih stebel odstranimo liste in jih olupimo. Tako pripravljena stebla lahko uporabimo sveža ali pa jih skuhamo. Rabarbaro uporabljamo za kompot, marmelade, sok in drugo.
Listi in korenine so strupeni. Uporabljamo le stebla listov.
