Boj rastlin za preživetje

Številne oddaje o naravi nas učijo, da med živalmi poteka boj za obstanek. Ko gledamo, kako lisica lovi zajca, da bi zagotovila hrano za svoje mladiče, imamo različne občutke. Nekateri sočustvujejo z zajcem, drugi se postavijo na stran lisice. Lisica in zajec se na naše občutke ne ozirata, še več, sploh ne vesta zanje. Edino, kar je zanju pomembno, je preživetje. Kaj pa pri rastlinah? Tudi med njimi poteka krut boj za obstanek ali pa živijo v harmoniji?

Površno opazovanje vrta nam ne bo odgovorilo na to vprašanje, ali pa bomo dobili občutek, da rastline res živijo v harmoniji. Nobena rastlina ne »požre« druge prav tako se ne pretepajo med seboj. Rastlinski svet je iz našega zornega kota počasen. Da se kaj dogodi, mora v najboljšem primeru miniti vsaj nekaj ur, sicer pa nekaj dni, tednov ali let odvisno od rastlin, ki jih opazujemo. To je čisto drugače kot v živalskem svetu, kjer se lov lisice na zajca uspešno ali neuspešno konča v nekaj sekundah. Za spremljanje dogajanja v rastlinskem svetu si moramo vzeti čas. Veliko časa.

Urejen vrt ni najbolj primeren, če si želimo odgovoriti na vprašanje iz uvoda saj nas napeljuje k napačnemu odgovoru. Vrtnar ali lastnik vrta skrbi, da se rastline nemoteno razvijajo, imajo dovolj prostora in se med seboj ne ovirajo ali pa si škodujejo. Z nenaravnimi posegi zagotavljamo ugodne pogoje za vse izbrane rastline. A že pogled na gredo, ki smo jo sveže posejali, pri čemer nismo delali vrst, temveč smo seme prosto potresli, daje povsem drugo sliko. Tu še čisto mlade rastlinice med seboj tekmujejo, katera bo hitreje zrasla višje. Tista, ki ji uspe klične liste razviti višje kot druge, bo prejela več sončnih žarkov, medtem ko bodo tiste, ki so nižje, nekoliko zasenčene in posledično bodo lahko manj intenzivno rasle. To pa zelo hitro vodi v propad.

Medsebojni boj rastlin za obstanek je zelo dobro viden v gozdu, čeprav lahko traja več kot 50 let, da vidimo celoten proces. V vrzeli, ki je nastala zaradi nekaj propadlih dreves (ujma, sečnja, požar, napad škodljivcev, starost) nenadoma nastanejo odlični pogoji za razvoj mladih drevesc. Ta se zasejejo in na površini enega odraslega drevesa imamo lahko nekaj tisoč klic, torej mladih vzklitih drevesc. Med njimi se takoj začne boj za prostor in svetlobo. V prednosti so tista drevesca, ki imajo boljše pogoje za rast od sosednjih. Že malo večji kamen, ki meče senco je lahko v tej fazi odločilen. Drevesca pa ne tekmujejo le med seboj, temveč tudi z drugimi rastlinami: robido, šaši, travami, gozdnimi cvetlicami in drugimi, ki ravno tako želijo svoj prostor za razvoj. Ko drevesa dosežejo višino pol metra, jih ostane le še nekaj sto. Ker prerastejo zeliščni sloj, jih zelnate rastline ne ovirajo več. Teh običajno ni več, saj propadejo v gosti senci drevesc. Zgodba se nadaljuje. Vsako leto nekatera drevesa zaostanejo v rasti in počasi propadejo, ostanejo pa le tista, ki so najbolj zdrava in se najhitreje razvijajo. Potrebujejo pa tudi nekaj sreče, da jih ne poškodujejo gozdne živali ali ljudje, ki gredo slučajno mimo. Po 50 letih ostane eno drevo od nekaj tisočih, ki je bilo najuspešnejše - zmagovalec. To se bo razvijalo še naprej, cvetelo in imelo potomce. V njegovi neposredni bližini, v senci njegove krošnje lahko uspeva nekaj dreves, ki pa s krošnjo ne sežejo do sončnih žarkov. Životarijo in čakajo na svojo priložnost. Če se bo zmagovalcu kaj zgodilo, se bo med njimi razvnel boj za nastali prostor. In ponovno bo zmagalo samo eno drevo, ki bo uspešnejše od drugih.

Zgoraj opisan primer iz gozda velja tudi na travnikih, jasah in med rastlinami v vrtu, kjer pa je to manj izraženo, ker sami odločamo, katere rastline bomo obdržali in jim zagotavljamo primerne pogoje za rast. V zapuščenem vrtu ali divjem vrtu, kamor skoraj ne posegamo, pa poteka enak boj za obstanek kot med rastlinami v gozdu.

Najpogostejše sredstvo, ki ga rastline uporabljajo pri boju za obstanek z drugimi rastlinami, je hitra rast. Nekatere pa si pomagajo tudi na druge načine. Pri tem je najpogostejša uporaba različnih kemikalij. Tako črni oreh izloča posebno snov, ki preprečuje, da bi okoli drevesa rasle druge rastline, s katerimi bi moral tekmovati za hranila, prostor in svetlobo. Črni oreh tako rekoč zastrupi tla okoli sebe, da se lahko nemoteno razvija.

Ali med rastlinami poteka boj za obstanek? Seveda, zelo krut, le opazimo ga težje, ker se vse odvija zelo počasi. Le dober opazovalec, ki si vzame čas, ga lahko opazi. In tak opazovalec bo ugotovil, da je prav tako krut kot boj za obstanek med živalmi. A po drugi strani je treba upoštevati, da je takšno delovanje narave že od nastanka življenja na zemlji. Preživi le tisti, ki je najuspešnejši.