Melisa
Slika: Flora von Deutschland Österreich und der Schweiz (1885), BioLib.de
Melisa je od 60 do 100 cm visoka grmičasta trajnica. Stebla so štirioglata in polna nasprotno nameščenih jajčastih listov. Na listni površini so jasno vidne listne žile. Imajo značilen vonj po limoni, ki je močnejši, če liste zmečkamo. Cvetovi so beli, majhni in močno privlačijo čebele. Žužkocvetka.
Na trgu so številne sorte.
- 'Aurea' – zlatorumeni listi.
- 'Variegata' – rumeno pisani listi.
Uspeva na vseh vrstah dobro odcednih vrtnih tal. Potrebuje zavetno lego, kjer je zaščitena pred vetrom. Uspeva na polnem soncu in v polsenci na s humusom bogatih tleh. Prenaša sušne razmere.
Je nezahtevna rastlina. Prvo leto po saditvi jo redno zalivamo, v kasnejših letih pa zalivanja ne potrebuje, saj dobro prenaša sušo. Redno gnojimo. Po cvetenju jo močno porežemo, da spodbudimo tvorbo novih listov in preprečimo širjenje s semeni.
Meliso razmnožujemo s semeni jeseni in z delitvijo jeseni ali spomladi.
Meliso sadimo na zeliščne grede, skalnjak in v posode posamično ali v manjših skupinah. Posadimo jo lahko tudi v zelenjavnem vrtu, kjer se dobro obnese z različnimi zeljnicami.
Nabiramo mlade liste in mlade poganjke. Uporabimo jih za pripravo solat, juh in omak ter kot začimbo za ribje, gobje, mesne, perutninske in divjačinske jedi. Listov nikoli ne kuhamo, temveč jih dodamo sveže.
Čaj iz melisinih listov in eterično olje delujeta pomirjevalno. Uporabljamo ju za blažitev stresa, pri odpravljanju nespečnosti in zdravljenju depresije. Melisa se uporablja pri zdravljenju glavobolov. Liste in mlade poganjke uporabljamo pri zdravljenju prehlada, herpesa, pikov žuželk itd.
Listi se uporabljajo kot repelent za odganjanje žuželk. Prav tako melisa odganja žuželke na vrtu, a močno privlači čebele in čmrlje.
Ker posušeni listi dolgo ohranijo vonj, se uporablja za potpuri.
Stik z rastlino lahko povzroči draženje kože pri občutljivih ljudeh.
