Brstična lilija, ognjena lilija
Slika: Flora Batava of Afbeelding en Beschrijving van Nederlandsche Gevassen, XVI. Deel. (1881), BioLib
Brstična lilija je trajna čebulnica, ki zraste od 40 do 120 cm visoko. Čebulica ima premer okoli 1,5 cm in je bledo rumenkaste barve. Iz čebulice požene eno močno steblo, na katerem so premenjalno nameščeni suličasti temno zeleni listi. Dolgi so do 10 cm. Cvetovi so v socvetjih na koncu stebla in dosežejo dolžino do 6 cm. So oranžni z rdečerjavimi pikami in madeži. Cvetni listi so proti konici temnejši. Cvetovi so zvonaste oblike z nazaj obrnjenimi cvetnimi listi. Žužkocvetka.
Na trgu je več različnih kultivarjev. Priljubljeni so pritlikavi kultivarji.
Brstična lilija dobro uspeva na ilovnatih vrtnih tleh, ki so dobro odcedna. Kislih tal ne prenaša, dobro pa uspeva na apnenčastih tleh. Potrebuje polno sonce, vendar pa naj bodo korenine v senci.
Je ena najbolj enostavnih lilij za gojenje. Čebulice sadimo jeseni 15 do 20 cm globoko. Tla prekrijemo z zastirko.
Potrebuje zaščito pred lilijevko, hroščem, ki napada vse lilije. Spomladi moramo zaščititi vršiček, da ga ne pojedo polži. Če je vršiček uničen, rastlina ne bo zrasla in cvetela.
Vsako leto spomladi pognojimo s kompostom.
S semeni jeseni ali delitvijo čebulic. Čebulice delimo v času mirovanja. Posadimo jih takoj po delitvi.
Razmnožuje se tudi z zarodnimi brstiči. Ker ti padejo blizu matične rastline, pogosto nastanejo kolonije brstičnih lilij.
Brstično lilijo sadimo zaradi lepih cvetov in enostavnosti gojenja. Primerna je za poletne grede, kjer jo sadimo v skupinah bolj v ozadje ali središče gred. Sama se s časom razmnoži in ustvari večje kolonije.
Primerna za rezano cvetje.
Na japonskem čebulico skuhajo in uporabijo za pripravo različnih jedi.
Pri nas uspeva v naravi.