Pridelava zelenjave na domačem vrtu
Nekoč je imela vsaka hiša svoj zelenjavni vrt. Pridelava zelenjave je bilo nekaj vsakdanjega za vse družine. Doma pridelana zelenjava je bila vedno pri roki, možnosti za kupovanje zelenjave pa so bile omejene. Z razvojem sodobnih mest se je uveljavila bolj strnjena pozidava in z gradnjo večstanovanjskih stavb ni bilo več dovolj prostora, da bi vsaka družina imela svoj vrt. Ker so potrebe po zelenjavi ostale, se je razvilo trgovanje z zelenjavo, ki je spodbudilo nastanek velikih industrijskih obratov za pridelavo zelenjave. Le na podeželju in v manjših mestih se je ohranila pridelava zelenjave na domačem vrtu. Pravi kmečki vrt, ki je namenjen pridelavi zelenjave, pa je še vedno sestavni del podeželskih kmetij.
V Sloveniji je pridelava zelenjave na zelenjavnih vrtovih dobro razvita. Skoraj vsaka hiša ima bolj ali manj velik vrt, kjer je dovolj prostora za zelenjavni vrt, dobro pa je razvita tudi tradicija vrtičkarstva. Vrtičkarji so prebivalci blokov, ki najamejo zemljo in na njej uredijo gredice za gojenje zelenjave. Običajno je skupaj več takšnih vrtičkov, katerih obdelovalci se med seboj družijo. Posledično je pri nas ohranjenih veliko avtohtonih (starih) sort zelenjave, kar je tudi posledica dolgoletnega dela Semenarne na tem področju.
Doma pridelana zelenjava ima številne prednosti pred zelenjavo, ki jo kupimo v trgovini. Običajno je boljšega okusa, ker je vzgojena na bolj naraven način brez sodobnih industrijskih prijemov. Največkrat sejemo in sadimo sorte, ki niso najbolj primerne za industrijsko pridelavo in jih v trgovini ali na tržnici ne moremo kupiti. Domača zelenjava je lahko bolj prijazna do človekovega telesa, saj običajno uporabljamo naravna gnojila in škropiva, ki jih pridelamo na biološki način. Vendar pa je treba upoštevati, da ob uporabi umetnih gnojil, kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni ter škodljivcev in onesnaženi zemlji, lahko doma pridelana zelenjava vsebuje škodljive snovi, ki jih v kupljeni ne bomo našli.
Pridelava zelenjave na domačem vrtu se ekonomsko, gledano strogo skozi denar, ne izide. Če upoštevamo čas, ki ga vložimo v pridelavo, je doma pridelana solata mnogokrat dražja od kupljene na tržnici ali v trgovini. A po drugi strani je to tudi konjiček, pri katerem smo v stiku z naravo. Obdelovanje zelenjavnega vrta zahteva tudi nekaj fizičnih naporov in je svojevrstna oblika rekreacije. Zadovoljstvo, ki ga imamo ob pobiranju pridelka in uživanju domačega paradižnika, solate, korenja in druge zelenjave, pa je neprecenljivo.
Domača pridelava zelenjave zahteva nekaj vloženega truda, časa in znanja. Znanje lahko pridobimo iz številnih knjig, na predavanjih in na internetu. Največjo vrednost pa imajo zagotovo izkušnje, ki jih pridobimo z leti in si jih izmenjamo z drugimi domačimi pridelovalci zelenjave.
