Oleander
Oleander je vednozelen do 6 m visok grm. Rast je pokončna in gosta. Starejši poganjki imajo sivkasto skorjo. Listi so nameščeni v vretencih po 3 do 4 skupaj. So enostavni, suličasti, z gladkim robom, usnjati in od 5 do 21 cm dolgi ter od 1 do 3,5 cm široki. Listni rob je spodvihan. Glavna listna žila je jasno vidna. Cvetovi so rožnati, lahko tudi beli, široki od 3 do 5 cm in rastejo v gručah. Plod je od 5 do 23 cm dolga kapsula, ki se odpre in izloči več dlakavih semen. Žužkocvetka.
Poznanih je več kot 400 sort. Vzgojili so sorte z oranžnimi, rdečimi in vijoličnimi cvetovi.
Oleander potrebuje vroča in suha rastišča z zimskimi temperaturami, ki ne padejo za več dni pod ledišče, zato ga na prosto pri nas sadimo samo v Primorju. Drugje ga lahko gojimo v posodah in pozimi prenesemo na prezimovanje v rastlinjak ali hladni zimski vrt. Potrebuje polno sonce, bogata in dobro odcedna tla. Ne prenese temperatur pod -5 stopinj Celzija (izjemoma za krajši čas do -10). Posajen v posode potrebuje veliko vlage.
Nezahtevna. Če je posajen v posode, potrebuje veliko vlage, zato naj bo v podstavku ves čas nekaj vode. Potrebuje stalno obrezovanje, da se gosto razveja in bogato cveti. Cveti le na novih poganjkih.
Škodljivci so redki. Napada ga oleandrovec, ki pa ne povzroča večje škode.
Razmnožujemo poleti z delno olesenelimi potaknjenci ali z grebenicami maja. Razmnožujemo lahko tudi s semeni.
Oleander je zaradi lepih cvetov in pozimi zelenih listov zelo priljubljena okrasna grmovnica. Sadimo ga posamično ali skupine, primeren pa je tudi za prosto rastoče žive meje.
Oleander je zelo strupena rastlina. Najbolj strupeni so listi in skorja. Že dotik listov lahko povzroči reakcijo na koži, zato uporabljamo pri delu z oleandrom zaščitne rokavice. Ne sadimo v vrtove, kjer se zadržujejo otroci. En zaužiti list oleandra lahko ubije majhnega otroka.
