Drobnocvetni divji kostanj
Drobnocvetni divji kostanj je listopadni grm, ki zraste do 5 m v višino in do 8 m v širino. Krošnja je redka, a lepo oblikovana. Končno velikost doseže v 10 do 20 letih. Močno odganja iz korenin. Listi so razporejeni navzkrižno in sestavljeni iz od 5 do 7 lističev. Lističi so podolgovato jajčasti, dolgi od 12 do 22 cm in široki od 5 do 10 cm. Listni rob je nažagan. Listi so v mladosti bakrene barve, nato pozelenijo, jeseni pa se obarvajo rumeno. S spodnje strani so drobno dlakavi. Cvetovi so beli, združeni v pokončna socvetja velika do 30 cm. Cvetovi imajo droben venec z venčnimi listi. Iz vsakega cveta izrašča 7 do 4 cm dolgih rahlo rožnatih prašnikov. Cvetovi v večernem času oddajajo prijeten vonj. Iz cvetov se razvijejo plodovi, ki so bradavičaste glavice, velike od 2,5 do 4 cm. Dozorijo oktobra.
Glede zemlje ni zahteven in uspeva na peščenih, ilovnatih in glinenih tleh. Najbolj mu ustrezajo dobro odcedna, sveža, globoka, s hranili bogata in rahlo kisla tla. Prenaša polno senco, polsenco in polno sonce. Najlepše se razvije na polnem soncu. Odporen je proti zimskemu mrazu do -20 stopinj Celzija. Spomladanska pozeba lahko prizadene mlade poganjke.
Nezahtevna grmovnica. V sušnih obdobjih potrebuje redno zalivanje. Obrezovanja praviloma ne potrebuje. Dobro prenaša pomladitveno rez.
Razmnožujemo ga lahko s poganjki iz korenin, semeni, ki jih posejemo jeseni, s cepljenjem in grebenicami.
Drobnocvetni divji kostanj je zelo lepa okrasna grmovnica, ki pa potrebuje dovolj prostora, da se razvije v vsej svoji lepoti. Običajno ga sadimo posamično na trato. Lahko ga kombiniramo z večjim drevjem.
Z vonjem privablja nočne metulje, ki ga oprašujejo.
Zaradi poznega cvetenja plodovi pogosto ne dozorijo.
Plodovi so strupeni.
