Lovorikovec, navadni lovorikovec, lovorvišnja, bolgarski lovorikovec
Navadni lovorikovec je vednozeleni grm. Običajno zraste do 2 m visoko, vendar pa lahko v dobrih pogojih doseže do 6 m. V svojem naravnem okolju se lahko razvije v drevo visoko od 5 do 15 m in z deblom premera do 0,6 m. Poganjki so zeleni in goli. Listi so usnjati, temno zeleni, svetleči, podolgovato eliptični in od 5 do 25 cm dolgi ter 2 do 10 cm široki. Listni rob je spodvihan in rahlo nazobčan. Na spodnji strani so ob glavni žili na dnu listne ploskve 2 do 4 žleze. Cvetovi so drobni, bele barve in združeni v grozdasta socvetja dolga od 5 do 15 cm. V posameznem grozdu je od 30 do 40 cvetov. Plod je majhna okrogla jagoda, široka od 6 do 15 mm velika in črne barve. V njej je podolgovata koščica.
- 'Aureovariegata' – pisani listi z rumenim robom.
- 'Magnifolia' – bujna sorta z listi dolgimi do 30 cm in širokimi do 11 cm.
- 'Otto Luyken' – pritlikava sorta z gosto krošnjo, bujnimi cvetovi in listi dolgimi do 10 cm in širokimi do 3 cm.
- 'Zabeliana' – odporna na nizke temperature.
Potrebuje rahla, vlažna in bogata tla. Če so tla težka, morajo biti dobro odcedna. Uspeva v senci, polsenci in na soncu. Apnenčasta tla mu ne ustrezajo. Prenaša nizke temperature, vendar pa lahko pride do poškodb listov in mladih poganjkov. Občutljiv je na mrazno sušo. Sadimo ga v zavetne lege. Dobro prenaša onesnaženost in močan veter.
Dobro prenaša obrezovanje, zato ga lahko redno obrezujemo. Pozimi ga redno zalivamo, da se ne izsuši.
Razmnožujemo s semeni. Semena potrebujejo tudi do 18 mesecev, da vzkalijo. Julija in avgusta ga lahko razmnožujemo z neolesenelimi potaknjenci. Lahko ga cepimo, mogoče pa ga je razmnoževati tudi s poganjki iz korenin.
Ker dobro prenaša obrezovanje, ga uporabljamo za žive meje. Še posebej je primeren za žive meje v senci, kjer druge rastline ne uspevajo dobro. Sadimo ga lahko samostojno. Dobro ščiti pred pogledi, prahom, vetrom in hrupom. Sadimo ga 75 cm narazen, živo mejo pa strižemo na višini od 1 do 6 metrov.
Sadimo ga lahko posamično ali v manjših skupinah.
Cvetovi so odlična paša za čebele. S plodovi se hranijo miši, ptice in druge živali.
Lovorikovec vsebuje cianovodikovo kislino v vseh delih rastline razen v osemenju plodov. Je zelo strupen in ga ne sadimo tam, kjer se zadržujejo otroci.
